Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj Homo erectus postaja Homo sedens?
Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje!
Promotorka zdravja Andrea Backović Juričan iz NIJZ pravi, da je sedeč življenjski slog prevladujoč in značilen za sodobnega človeka. Marsikdo sedi od jutra, ko vstane, do večera, ko leže k počitku!
Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu ter zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih in srčno-žilnih obolenj.
“Sedeč življenjski slog najprej vpliva na gene. Preko njih vpliva na molekularne mehanizme in celične procese. Organizmu skupaj še z nekaterimi dejavniki vnetja povzroča veliko škode,” pojasnjuje dr. Luigi Di Luigi, ugledni endokrinolog in profesor na rimski Univerzi Foro Italico. Opozarja, da se zaradi sedečega življenjskega sloga in debelosti pri nekaterih moških zniža raven spolnega hormona – testosterona. “Testosteron je za moške najpomembnejši hormon. Vsi bi ga morali imeti dovolj, vendar pa je njegova koncentracija odvisna tudi od starosti; pred puberteto ga je manj kot po njej. Primanjkuje ga lahko tudi zaradi debelosti, sladkorne bolezni, metabolnega sindroma in nekaterih drugih obolenj. Pomanjkanje testosterona povzroči veliko škode mišicam, možganom, spolni moči in presnovi. Zaradi oslabelih mišic moški še manj telovadijo in še več presedijo.”
Razumem, da je včasih težko. Vendar … jaz npr. živim v središču Rima blizu ameriške ambasade in spominjam se, da si je ameriški predsednik, ko je bil na obisku v Rimu, vzel eno uro prostega časa za telesno vadbo. Preprosto ne verjamem, da si ljudje ne bi mogli vzeti vsaj pol ure na dan za razgibavanje. Veliko je tudi v naši glavi. Premakniti moramo svoje možgane, če hočemo premakniti telo. – prof. dr. Luigi Di Luigi
Po besedah prof. Di Luigija lahko izločanje testosterona hitro spodbudimo s telesno aktivnostjo:” Gibanje hitro poviša koncentracijo testosterona. Če telovadimo, se bo njegova količina takoj po vadbi povečala. To je dobro za naše zdravje, saj testosteron pozitivno vpliva na živčni sistem, presnovo in nekatere druge procese v organizmu. Naš dan je dolg 24 ur. Zato ni dovolj, da gremo dvakrat, trikrat v telovadnico, pomembno je tudi, kako preživimo preostali čas. Še zlasti je pomembno, kaj počnemo skozi dan, koliko migamo. Danes nas še posebej skrbi, da se premalo gibamo na delovnem mestu.” Zato nam strokovnjaki, kot pojasnjuje promotorka zdravja Andrea Backović Juričan, svetujejo spremembo in premik k aktivnemu življenjskemu slogu. Koristne za zdravje so že kratke prekinitve sedenja.
Podatki kažejo, da danes le okoli 5 % našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti. Ostaja nam torej še precej prostora, da razgibamo svoje življenje.
Oddajo smo pripravili: bralec Matej Rus, mojstrica zvoka Mirta Berlan in avtor Iztok Konc.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Zakaj Homo erectus postaja Homo sedens?
Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje!
Promotorka zdravja Andrea Backović Juričan iz NIJZ pravi, da je sedeč življenjski slog prevladujoč in značilen za sodobnega človeka. Marsikdo sedi od jutra, ko vstane, do večera, ko leže k počitku!
Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu ter zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih in srčno-žilnih obolenj.
“Sedeč življenjski slog najprej vpliva na gene. Preko njih vpliva na molekularne mehanizme in celične procese. Organizmu skupaj še z nekaterimi dejavniki vnetja povzroča veliko škode,” pojasnjuje dr. Luigi Di Luigi, ugledni endokrinolog in profesor na rimski Univerzi Foro Italico. Opozarja, da se zaradi sedečega življenjskega sloga in debelosti pri nekaterih moških zniža raven spolnega hormona – testosterona. “Testosteron je za moške najpomembnejši hormon. Vsi bi ga morali imeti dovolj, vendar pa je njegova koncentracija odvisna tudi od starosti; pred puberteto ga je manj kot po njej. Primanjkuje ga lahko tudi zaradi debelosti, sladkorne bolezni, metabolnega sindroma in nekaterih drugih obolenj. Pomanjkanje testosterona povzroči veliko škode mišicam, možganom, spolni moči in presnovi. Zaradi oslabelih mišic moški še manj telovadijo in še več presedijo.”
Razumem, da je včasih težko. Vendar … jaz npr. živim v središču Rima blizu ameriške ambasade in spominjam se, da si je ameriški predsednik, ko je bil na obisku v Rimu, vzel eno uro prostega časa za telesno vadbo. Preprosto ne verjamem, da si ljudje ne bi mogli vzeti vsaj pol ure na dan za razgibavanje. Veliko je tudi v naši glavi. Premakniti moramo svoje možgane, če hočemo premakniti telo. – prof. dr. Luigi Di Luigi
Po besedah prof. Di Luigija lahko izločanje testosterona hitro spodbudimo s telesno aktivnostjo:” Gibanje hitro poviša koncentracijo testosterona. Če telovadimo, se bo njegova količina takoj po vadbi povečala. To je dobro za naše zdravje, saj testosteron pozitivno vpliva na živčni sistem, presnovo in nekatere druge procese v organizmu. Naš dan je dolg 24 ur. Zato ni dovolj, da gremo dvakrat, trikrat v telovadnico, pomembno je tudi, kako preživimo preostali čas. Še zlasti je pomembno, kaj počnemo skozi dan, koliko migamo. Danes nas še posebej skrbi, da se premalo gibamo na delovnem mestu.” Zato nam strokovnjaki, kot pojasnjuje promotorka zdravja Andrea Backović Juričan, svetujejo spremembo in premik k aktivnemu življenjskemu slogu. Koristne za zdravje so že kratke prekinitve sedenja.
Podatki kažejo, da danes le okoli 5 % našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti. Ostaja nam torej še precej prostora, da razgibamo svoje življenje.
Oddajo smo pripravili: bralec Matej Rus, mojstrica zvoka Mirta Berlan in avtor Iztok Konc.
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Neveljaven email naslov