Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj Homo erectus postaja Homo sedens?
Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje!
Promotorka zdravja Andrea Backović Juričan iz NIJZ pravi, da je sedeč življenjski slog prevladujoč in značilen za sodobnega človeka. Marsikdo sedi od jutra, ko vstane, do večera, ko leže k počitku!
Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu ter zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih in srčno-žilnih obolenj.
“Sedeč življenjski slog najprej vpliva na gene. Preko njih vpliva na molekularne mehanizme in celične procese. Organizmu skupaj še z nekaterimi dejavniki vnetja povzroča veliko škode,” pojasnjuje dr. Luigi Di Luigi, ugledni endokrinolog in profesor na rimski Univerzi Foro Italico. Opozarja, da se zaradi sedečega življenjskega sloga in debelosti pri nekaterih moških zniža raven spolnega hormona – testosterona. “Testosteron je za moške najpomembnejši hormon. Vsi bi ga morali imeti dovolj, vendar pa je njegova koncentracija odvisna tudi od starosti; pred puberteto ga je manj kot po njej. Primanjkuje ga lahko tudi zaradi debelosti, sladkorne bolezni, metabolnega sindroma in nekaterih drugih obolenj. Pomanjkanje testosterona povzroči veliko škode mišicam, možganom, spolni moči in presnovi. Zaradi oslabelih mišic moški še manj telovadijo in še več presedijo.”
Razumem, da je včasih težko. Vendar … jaz npr. živim v središču Rima blizu ameriške ambasade in spominjam se, da si je ameriški predsednik, ko je bil na obisku v Rimu, vzel eno uro prostega časa za telesno vadbo. Preprosto ne verjamem, da si ljudje ne bi mogli vzeti vsaj pol ure na dan za razgibavanje. Veliko je tudi v naši glavi. Premakniti moramo svoje možgane, če hočemo premakniti telo. – prof. dr. Luigi Di Luigi
Po besedah prof. Di Luigija lahko izločanje testosterona hitro spodbudimo s telesno aktivnostjo:” Gibanje hitro poviša koncentracijo testosterona. Če telovadimo, se bo njegova količina takoj po vadbi povečala. To je dobro za naše zdravje, saj testosteron pozitivno vpliva na živčni sistem, presnovo in nekatere druge procese v organizmu. Naš dan je dolg 24 ur. Zato ni dovolj, da gremo dvakrat, trikrat v telovadnico, pomembno je tudi, kako preživimo preostali čas. Še zlasti je pomembno, kaj počnemo skozi dan, koliko migamo. Danes nas še posebej skrbi, da se premalo gibamo na delovnem mestu.” Zato nam strokovnjaki, kot pojasnjuje promotorka zdravja Andrea Backović Juričan, svetujejo spremembo in premik k aktivnemu življenjskemu slogu. Koristne za zdravje so že kratke prekinitve sedenja.
Podatki kažejo, da danes le okoli 5 % našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti. Ostaja nam torej še precej prostora, da razgibamo svoje življenje.
Oddajo smo pripravili: bralec Matej Rus, mojstrica zvoka Mirta Berlan in avtor Iztok Konc.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Zakaj Homo erectus postaja Homo sedens?
Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje!
Promotorka zdravja Andrea Backović Juričan iz NIJZ pravi, da je sedeč življenjski slog prevladujoč in značilen za sodobnega človeka. Marsikdo sedi od jutra, ko vstane, do večera, ko leže k počitku!
Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu ter zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih in srčno-žilnih obolenj.
“Sedeč življenjski slog najprej vpliva na gene. Preko njih vpliva na molekularne mehanizme in celične procese. Organizmu skupaj še z nekaterimi dejavniki vnetja povzroča veliko škode,” pojasnjuje dr. Luigi Di Luigi, ugledni endokrinolog in profesor na rimski Univerzi Foro Italico. Opozarja, da se zaradi sedečega življenjskega sloga in debelosti pri nekaterih moških zniža raven spolnega hormona – testosterona. “Testosteron je za moške najpomembnejši hormon. Vsi bi ga morali imeti dovolj, vendar pa je njegova koncentracija odvisna tudi od starosti; pred puberteto ga je manj kot po njej. Primanjkuje ga lahko tudi zaradi debelosti, sladkorne bolezni, metabolnega sindroma in nekaterih drugih obolenj. Pomanjkanje testosterona povzroči veliko škode mišicam, možganom, spolni moči in presnovi. Zaradi oslabelih mišic moški še manj telovadijo in še več presedijo.”
Razumem, da je včasih težko. Vendar … jaz npr. živim v središču Rima blizu ameriške ambasade in spominjam se, da si je ameriški predsednik, ko je bil na obisku v Rimu, vzel eno uro prostega časa za telesno vadbo. Preprosto ne verjamem, da si ljudje ne bi mogli vzeti vsaj pol ure na dan za razgibavanje. Veliko je tudi v naši glavi. Premakniti moramo svoje možgane, če hočemo premakniti telo. – prof. dr. Luigi Di Luigi
Po besedah prof. Di Luigija lahko izločanje testosterona hitro spodbudimo s telesno aktivnostjo:” Gibanje hitro poviša koncentracijo testosterona. Če telovadimo, se bo njegova količina takoj po vadbi povečala. To je dobro za naše zdravje, saj testosteron pozitivno vpliva na živčni sistem, presnovo in nekatere druge procese v organizmu. Naš dan je dolg 24 ur. Zato ni dovolj, da gremo dvakrat, trikrat v telovadnico, pomembno je tudi, kako preživimo preostali čas. Še zlasti je pomembno, kaj počnemo skozi dan, koliko migamo. Danes nas še posebej skrbi, da se premalo gibamo na delovnem mestu.” Zato nam strokovnjaki, kot pojasnjuje promotorka zdravja Andrea Backović Juričan, svetujejo spremembo in premik k aktivnemu življenjskemu slogu. Koristne za zdravje so že kratke prekinitve sedenja.
Podatki kažejo, da danes le okoli 5 % našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti. Ostaja nam torej še precej prostora, da razgibamo svoje življenje.
Oddajo smo pripravili: bralec Matej Rus, mojstrica zvoka Mirta Berlan in avtor Iztok Konc.
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema
Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom
Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Neveljaven email naslov