Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj Homo erectus postaja Homo sedens?
Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje!
Promotorka zdravja Andrea Backović Juričan iz NIJZ pravi, da je sedeč življenjski slog prevladujoč in značilen za sodobnega človeka. Marsikdo sedi od jutra, ko vstane, do večera, ko leže k počitku!
Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu ter zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih in srčno-žilnih obolenj.
“Sedeč življenjski slog najprej vpliva na gene. Preko njih vpliva na molekularne mehanizme in celične procese. Organizmu skupaj še z nekaterimi dejavniki vnetja povzroča veliko škode,” pojasnjuje dr. Luigi Di Luigi, ugledni endokrinolog in profesor na rimski Univerzi Foro Italico. Opozarja, da se zaradi sedečega življenjskega sloga in debelosti pri nekaterih moških zniža raven spolnega hormona – testosterona. “Testosteron je za moške najpomembnejši hormon. Vsi bi ga morali imeti dovolj, vendar pa je njegova koncentracija odvisna tudi od starosti; pred puberteto ga je manj kot po njej. Primanjkuje ga lahko tudi zaradi debelosti, sladkorne bolezni, metabolnega sindroma in nekaterih drugih obolenj. Pomanjkanje testosterona povzroči veliko škode mišicam, možganom, spolni moči in presnovi. Zaradi oslabelih mišic moški še manj telovadijo in še več presedijo.”
Razumem, da je včasih težko. Vendar … jaz npr. živim v središču Rima blizu ameriške ambasade in spominjam se, da si je ameriški predsednik, ko je bil na obisku v Rimu, vzel eno uro prostega časa za telesno vadbo. Preprosto ne verjamem, da si ljudje ne bi mogli vzeti vsaj pol ure na dan za razgibavanje. Veliko je tudi v naši glavi. Premakniti moramo svoje možgane, če hočemo premakniti telo. – prof. dr. Luigi Di Luigi
Po besedah prof. Di Luigija lahko izločanje testosterona hitro spodbudimo s telesno aktivnostjo:” Gibanje hitro poviša koncentracijo testosterona. Če telovadimo, se bo njegova količina takoj po vadbi povečala. To je dobro za naše zdravje, saj testosteron pozitivno vpliva na živčni sistem, presnovo in nekatere druge procese v organizmu. Naš dan je dolg 24 ur. Zato ni dovolj, da gremo dvakrat, trikrat v telovadnico, pomembno je tudi, kako preživimo preostali čas. Še zlasti je pomembno, kaj počnemo skozi dan, koliko migamo. Danes nas še posebej skrbi, da se premalo gibamo na delovnem mestu.” Zato nam strokovnjaki, kot pojasnjuje promotorka zdravja Andrea Backović Juričan, svetujejo spremembo in premik k aktivnemu življenjskemu slogu. Koristne za zdravje so že kratke prekinitve sedenja.
Podatki kažejo, da danes le okoli 5 % našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti. Ostaja nam torej še precej prostora, da razgibamo svoje življenje.
Oddajo smo pripravili: bralec Matej Rus, mojstrica zvoka Mirta Berlan in avtor Iztok Konc.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Zakaj Homo erectus postaja Homo sedens?
Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje!
Promotorka zdravja Andrea Backović Juričan iz NIJZ pravi, da je sedeč življenjski slog prevladujoč in značilen za sodobnega človeka. Marsikdo sedi od jutra, ko vstane, do večera, ko leže k počitku!
Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu ter zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih in srčno-žilnih obolenj.
“Sedeč življenjski slog najprej vpliva na gene. Preko njih vpliva na molekularne mehanizme in celične procese. Organizmu skupaj še z nekaterimi dejavniki vnetja povzroča veliko škode,” pojasnjuje dr. Luigi Di Luigi, ugledni endokrinolog in profesor na rimski Univerzi Foro Italico. Opozarja, da se zaradi sedečega življenjskega sloga in debelosti pri nekaterih moških zniža raven spolnega hormona – testosterona. “Testosteron je za moške najpomembnejši hormon. Vsi bi ga morali imeti dovolj, vendar pa je njegova koncentracija odvisna tudi od starosti; pred puberteto ga je manj kot po njej. Primanjkuje ga lahko tudi zaradi debelosti, sladkorne bolezni, metabolnega sindroma in nekaterih drugih obolenj. Pomanjkanje testosterona povzroči veliko škode mišicam, možganom, spolni moči in presnovi. Zaradi oslabelih mišic moški še manj telovadijo in še več presedijo.”
Razumem, da je včasih težko. Vendar … jaz npr. živim v središču Rima blizu ameriške ambasade in spominjam se, da si je ameriški predsednik, ko je bil na obisku v Rimu, vzel eno uro prostega časa za telesno vadbo. Preprosto ne verjamem, da si ljudje ne bi mogli vzeti vsaj pol ure na dan za razgibavanje. Veliko je tudi v naši glavi. Premakniti moramo svoje možgane, če hočemo premakniti telo. – prof. dr. Luigi Di Luigi
Po besedah prof. Di Luigija lahko izločanje testosterona hitro spodbudimo s telesno aktivnostjo:” Gibanje hitro poviša koncentracijo testosterona. Če telovadimo, se bo njegova količina takoj po vadbi povečala. To je dobro za naše zdravje, saj testosteron pozitivno vpliva na živčni sistem, presnovo in nekatere druge procese v organizmu. Naš dan je dolg 24 ur. Zato ni dovolj, da gremo dvakrat, trikrat v telovadnico, pomembno je tudi, kako preživimo preostali čas. Še zlasti je pomembno, kaj počnemo skozi dan, koliko migamo. Danes nas še posebej skrbi, da se premalo gibamo na delovnem mestu.” Zato nam strokovnjaki, kot pojasnjuje promotorka zdravja Andrea Backović Juričan, svetujejo spremembo in premik k aktivnemu življenjskemu slogu. Koristne za zdravje so že kratke prekinitve sedenja.
Podatki kažejo, da danes le okoli 5 % našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti. Ostaja nam torej še precej prostora, da razgibamo svoje življenje.
Oddajo smo pripravili: bralec Matej Rus, mojstrica zvoka Mirta Berlan in avtor Iztok Konc.
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Kakšna naj bo higiena pokončne drže?
Ko govorimo o tem, da bi radi podaljšali mladost in živeli dlje, imamo v mislih starost brez bolezni in zdravstvenih težav. »Moja raziskovalna skupina že dalj časa preučuje, kako bi zdravo obdobje starosti podaljšali s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic,« pravi prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. V Ultrazvoku bo pojasnil, kako bi s pomočjo imunskega sistema, ki vznikne prav iz krvotvornih celic, zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
Med stotimi Slovenkami in Slovenci jih ima najmanj pet osteoporozo. Med njimi je tudi gospa Slavka Sajko iz Velenja, s katero smo se pogovarjali za tokratni Ultrazvok. Gospa Sajko svojo bolezen že ves čas aktivno spremlja in se ji tudi ne pusti. Zakaj je treba o osteoporozi toliko govoriti? Enostaven odgovor: kosti postanejo zaradi nje krhke in lomljive; izgubimo lahko celo do 3 odstotke kostne mase na leto. In kakšne so posledice? Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Sloveniji zaradi osteoporoze vsako leto zgodi kar 16.000 zlomov! Več o odkrivanju in zdravljenju osteoporoze v Ultrazvoku. Gospo Slavko Sajko je v Velenje poklical Iztok Konc.
Za katero bolezen je značilno piskanje v pljučih in težko dihanje? Katere bolnike muči kratka sapa? Kdaj pa je dihanje hitro in plitvo?
Človeška pljuča se razvijajo kar do tridesetega leta starosti. Dihanje mora biti avtomatično in nezavedno, nam je že letošnjega avgusta razložil prof. dr. Matjaž Fležar s Klinike Golnik. Dodal je, da običajno vdihnemo polovico litra zraka; to je naš dihalni volumen. Kakšna pa je največja kapaciteta človeških pljuč? Kaj se zgodi, kadar dihamo preplitvo? Komu pa priznani pulmolog priporoča dihalne vaje? Odgovori v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Fležarjem se je na Golniku srečal Iztok Konc.
Doktor Marjan Kristanc s Klinike Golnik je izkušen internist, ki že več kot dvajset let izvaja gastroskopije. To je preiskava, med katero zdravnik z gastroskopom, ki ga sestavlja cevka z lučko in kamero, pregleda požiralnik, želodec in dvanajstnik. Kako se med gastroskopijo vidi rana, čir, razjeda oziroma ulkus na želodcu? Kakšno škodo povzroči refluks? Ali je za gastroskopijo treba biti tešč? Odgovori v Ultrazvoku. Z doktorjem Kristancem se je na Golniku srečal Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons, cc: Gastroskopski posnetek zdrave želodčne sluznice 65 let stare pacientke.
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc.
Neveljaven email naslov