Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj Homo erectus postaja Homo sedens?
Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje!
Promotorka zdravja Andrea Backović Juričan iz NIJZ pravi, da je sedeč življenjski slog prevladujoč in značilen za sodobnega človeka. Marsikdo sedi od jutra, ko vstane, do večera, ko leže k počitku!
Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu ter zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih in srčno-žilnih obolenj.
“Sedeč življenjski slog najprej vpliva na gene. Preko njih vpliva na molekularne mehanizme in celične procese. Organizmu skupaj še z nekaterimi dejavniki vnetja povzroča veliko škode,” pojasnjuje dr. Luigi Di Luigi, ugledni endokrinolog in profesor na rimski Univerzi Foro Italico. Opozarja, da se zaradi sedečega življenjskega sloga in debelosti pri nekaterih moških zniža raven spolnega hormona – testosterona. “Testosteron je za moške najpomembnejši hormon. Vsi bi ga morali imeti dovolj, vendar pa je njegova koncentracija odvisna tudi od starosti; pred puberteto ga je manj kot po njej. Primanjkuje ga lahko tudi zaradi debelosti, sladkorne bolezni, metabolnega sindroma in nekaterih drugih obolenj. Pomanjkanje testosterona povzroči veliko škode mišicam, možganom, spolni moči in presnovi. Zaradi oslabelih mišic moški še manj telovadijo in še več presedijo.”
Razumem, da je včasih težko. Vendar … jaz npr. živim v središču Rima blizu ameriške ambasade in spominjam se, da si je ameriški predsednik, ko je bil na obisku v Rimu, vzel eno uro prostega časa za telesno vadbo. Preprosto ne verjamem, da si ljudje ne bi mogli vzeti vsaj pol ure na dan za razgibavanje. Veliko je tudi v naši glavi. Premakniti moramo svoje možgane, če hočemo premakniti telo. – prof. dr. Luigi Di Luigi
Po besedah prof. Di Luigija lahko izločanje testosterona hitro spodbudimo s telesno aktivnostjo:” Gibanje hitro poviša koncentracijo testosterona. Če telovadimo, se bo njegova količina takoj po vadbi povečala. To je dobro za naše zdravje, saj testosteron pozitivno vpliva na živčni sistem, presnovo in nekatere druge procese v organizmu. Naš dan je dolg 24 ur. Zato ni dovolj, da gremo dvakrat, trikrat v telovadnico, pomembno je tudi, kako preživimo preostali čas. Še zlasti je pomembno, kaj počnemo skozi dan, koliko migamo. Danes nas še posebej skrbi, da se premalo gibamo na delovnem mestu.” Zato nam strokovnjaki, kot pojasnjuje promotorka zdravja Andrea Backović Juričan, svetujejo spremembo in premik k aktivnemu življenjskemu slogu. Koristne za zdravje so že kratke prekinitve sedenja.
Podatki kažejo, da danes le okoli 5 % našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti. Ostaja nam torej še precej prostora, da razgibamo svoje življenje.
Oddajo smo pripravili: bralec Matej Rus, mojstrica zvoka Mirta Berlan in avtor Iztok Konc.
906 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Zakaj Homo erectus postaja Homo sedens?
Dobri geni, uravnotežena prehrana in osebno zadovoljstvo. Dodajmo še gibanje; to bo pravi recept za dolgo in zdravo življenje. Veliko je dokazov, da nas namreč prav redna telesna aktivnost ohranja v življenjski formi. Potrjuje se, da sedeč življenjski slog ubija v enaki meri kot kajenje!
Promotorka zdravja Andrea Backović Juričan iz NIJZ pravi, da je sedeč življenjski slog prevladujoč in značilen za sodobnega človeka. Marsikdo sedi od jutra, ko vstane, do večera, ko leže k počitku!
Sedenje poruši hormonsko ravnotežje, spremeni presnovne procese v organizmu ter zviša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, duševnih motenj, rakavih in srčno-žilnih obolenj.
“Sedeč življenjski slog najprej vpliva na gene. Preko njih vpliva na molekularne mehanizme in celične procese. Organizmu skupaj še z nekaterimi dejavniki vnetja povzroča veliko škode,” pojasnjuje dr. Luigi Di Luigi, ugledni endokrinolog in profesor na rimski Univerzi Foro Italico. Opozarja, da se zaradi sedečega življenjskega sloga in debelosti pri nekaterih moških zniža raven spolnega hormona – testosterona. “Testosteron je za moške najpomembnejši hormon. Vsi bi ga morali imeti dovolj, vendar pa je njegova koncentracija odvisna tudi od starosti; pred puberteto ga je manj kot po njej. Primanjkuje ga lahko tudi zaradi debelosti, sladkorne bolezni, metabolnega sindroma in nekaterih drugih obolenj. Pomanjkanje testosterona povzroči veliko škode mišicam, možganom, spolni moči in presnovi. Zaradi oslabelih mišic moški še manj telovadijo in še več presedijo.”
Razumem, da je včasih težko. Vendar … jaz npr. živim v središču Rima blizu ameriške ambasade in spominjam se, da si je ameriški predsednik, ko je bil na obisku v Rimu, vzel eno uro prostega časa za telesno vadbo. Preprosto ne verjamem, da si ljudje ne bi mogli vzeti vsaj pol ure na dan za razgibavanje. Veliko je tudi v naši glavi. Premakniti moramo svoje možgane, če hočemo premakniti telo. – prof. dr. Luigi Di Luigi
Po besedah prof. Di Luigija lahko izločanje testosterona hitro spodbudimo s telesno aktivnostjo:” Gibanje hitro poviša koncentracijo testosterona. Če telovadimo, se bo njegova količina takoj po vadbi povečala. To je dobro za naše zdravje, saj testosteron pozitivno vpliva na živčni sistem, presnovo in nekatere druge procese v organizmu. Naš dan je dolg 24 ur. Zato ni dovolj, da gremo dvakrat, trikrat v telovadnico, pomembno je tudi, kako preživimo preostali čas. Še zlasti je pomembno, kaj počnemo skozi dan, koliko migamo. Danes nas še posebej skrbi, da se premalo gibamo na delovnem mestu.” Zato nam strokovnjaki, kot pojasnjuje promotorka zdravja Andrea Backović Juričan, svetujejo spremembo in premik k aktivnemu življenjskemu slogu. Koristne za zdravje so že kratke prekinitve sedenja.
Podatki kažejo, da danes le okoli 5 % našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti. Ostaja nam torej še precej prostora, da razgibamo svoje življenje.
Oddajo smo pripravili: bralec Matej Rus, mojstrica zvoka Mirta Berlan in avtor Iztok Konc.
V sklopu predavanj na 2. kongresu klinične prehrane in presnovne podpore so domači in tuji strokovnjaki odgovorili na vprašanja ... Ali je za zdravje potrebno kaj več kot le zdrava prehrana? Kaj vse vključuje aktivni življenjski stil? Kako sta povezana telesna aktivnost in potreba po proteinih? Katera prehranska dopolnila so za športnike dokazano učinkovita in potrebna? ... Odgovarjajo dr. Nada Rotovnik Kozjek, prof Gianni Biolo in prof. dr. Jean-Michel Oppert.
Treningi in tekme so lahko za telo velik stres, zato morajo športniki in tudi rekreativci organizmu omogočiti ustrezno obnovo oziroma regeneracijo. Doc. dr. Bojan Knap, ki sodeluje tudi z nekaterimi slovenskimi vrhunskimi športniki, bo predstavil izsledke novejših raziskav in nanizal nekaj nasvetov za regeneracijo telesa.
Celostna oskrba bolnika, preprečevanje in lajšanje bolečine so del paliativne oskrbe na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. O spremljanju bolnikov z neozdravljivimi boleznimi in o pomoči njihovim svojcem bosta v oddaji Ultrazvok govorila onkologinja Jožica Červek in diplomirani zdravstvenik Boštjan Zavratnik.
»Pred petimi leti je osupnila in navdušila novica, da so španski in angleški zdravniki bolnici s tuberkulozo presadili sapnik, ki so ga tvorile njene lastne matične celice,« je v pogovoru izpostavil prof. dr. Vojko Flis iz Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Od takrat se je število poročil o uspešnem zdravljenju z matičnimi celicami zelo povečalo. Z njimi zdravniki že zdravijo nekatere oblike krvnega raka. Zdaj pa veliko obetajo raziskave, ki odpirajo nove možnosti uporabe matičnih celic za zdravljenje srčnega popuščanja, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Napredek se kaže tudi pri zdravljenju multiple skleroze in mišične distrofije. Prav tako pa bi z matičnimi celicami v prihodnje lahko zdravili nekatera obolenja povezana z okvarami in poškodbami krvnih žil. Prof. dr. Vojko Flis bo nova spoznanja o zdravljenju z matičnimi celicami predstavil v oddaji Ultrazvok.
V oddaji Ultrazvok se lotevamo tem, ki se odpirajo ob proučevanju tako imenovanega "placebo učinka". Sogovornika sta vrhunska nevroznanstvenika - prof. dr. Mara Bresjanac iz Ljubljane in prof. dr. Fabrizio Benedetti iz Torina. Pred radijski mikrofon ju je povabil Iztok konc.
Oddaja o varni in učinkoviti rabi zdravil v starosti. Znan je podatek, da v Sloveniji 10 ali več različnih predpisanih zdravil jemlje kar okoli 24.000 prebivalcev starejših od 65 let. Problematiko bosta osvetlili prof. dr. Mojca Kržan iz Medicinske fakultete v Ljubljani in zdravstvena tehnica Zdenka Derčaj iz Doma Danice Vogrinec v Mariboru.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Neveljaven email naslov