Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomoč obstaja: SOS telefon, nevladne organizacije, policija, zdravstveni delavci ...
Opekline, podplutbe, izbiti zobje in zlomi so zunanji znaki, ob katerih lahko posumimo na nasilje. Telesnim poškodbam se pridružijo še občutki strahu, sramu in krivde. Ti se pogosto stopnjujejo v panično motnjo, depresivnost ali celo v zlorabo alkohola in drog. Izkušnje in podatki kažejo, da kljub hudim posledicam žrtve o nasilju le težko spregovorijo. Poznavalci zato pravijo, da so uradne številke le vrh ledene gore.
Žrtve nasilja pogosto vstopajo v zdravstveni sistem. Podatki kažejo, da jih kar 48 odstotkov potrebuje medicinsko oskrbo. Po mednarodnih priporočilih naj bi odkrivanje nasilja potekalo prvenstveno v ambulantah družinske medicine.
Žrtev nasilja velikokrat nima ustrezne podpore, s pomočjo katere bi lahko razrešila ogrožajočo situacijo. Prav zato bi morali zdravstveni delavci bi poznati primerne postopke in pristope. Po besedah družinske zdravnice asist. dr. Nene Kopčaver Guček je v Sloveniji skoraj 18 odstotkov bolnikov v ambulantah družinske medicine že spregovorilo o nasilju v družini.
Posledice fizičnega in psihičnega nasilja so kratkoročne in dolgoročne; nekatere vseživljenjske. Dr. Kopčaver Guček je problematiko nasilja v družini raziskovala v okviru svojega doktorskega dela. Ugotovila je, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti odkrivanja nasilja v družini, vendar imajo pri obravnavi žrtev nasilja več pomislekov.
Projekt POND (www.prepoznajnasilje.si) je osvetlil prepoznavo in obravnavo žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti. Zakonska obveznost je jasna. Zakon o preprečevanju nasilja v družini delavcem v zdravstvu nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja. Kadar pa je žrtev odrasla oseba, so dolžni prijaviti vsako dejanje, ki se preganja po kazenskem zakoniku.
Vsaka žrtev bi morala vedeti:
Nisi kriva! Nisi kriv!
Nisi sama! Nisi sam!
Pomoč obstaja!
Pri nas žrtve nasilja, največkrat so to ženske in otroci, poiščejo pomoč na SOS telefonu (080 11 55) ali pri nevladnih organizacijah. Izhod v sili iščejo s prijavo na policiji, v mnogih primerih pa se obrnejo in zaupajo zdravstvenemu osebju.
916 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pomoč obstaja: SOS telefon, nevladne organizacije, policija, zdravstveni delavci ...
Opekline, podplutbe, izbiti zobje in zlomi so zunanji znaki, ob katerih lahko posumimo na nasilje. Telesnim poškodbam se pridružijo še občutki strahu, sramu in krivde. Ti se pogosto stopnjujejo v panično motnjo, depresivnost ali celo v zlorabo alkohola in drog. Izkušnje in podatki kažejo, da kljub hudim posledicam žrtve o nasilju le težko spregovorijo. Poznavalci zato pravijo, da so uradne številke le vrh ledene gore.
Žrtve nasilja pogosto vstopajo v zdravstveni sistem. Podatki kažejo, da jih kar 48 odstotkov potrebuje medicinsko oskrbo. Po mednarodnih priporočilih naj bi odkrivanje nasilja potekalo prvenstveno v ambulantah družinske medicine.
Žrtev nasilja velikokrat nima ustrezne podpore, s pomočjo katere bi lahko razrešila ogrožajočo situacijo. Prav zato bi morali zdravstveni delavci bi poznati primerne postopke in pristope. Po besedah družinske zdravnice asist. dr. Nene Kopčaver Guček je v Sloveniji skoraj 18 odstotkov bolnikov v ambulantah družinske medicine že spregovorilo o nasilju v družini.
Posledice fizičnega in psihičnega nasilja so kratkoročne in dolgoročne; nekatere vseživljenjske. Dr. Kopčaver Guček je problematiko nasilja v družini raziskovala v okviru svojega doktorskega dela. Ugotovila je, da se zdravstveni delavci zavedajo pomembnosti odkrivanja nasilja v družini, vendar imajo pri obravnavi žrtev nasilja več pomislekov.
Projekt POND (www.prepoznajnasilje.si) je osvetlil prepoznavo in obravnavo žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti. Zakonska obveznost je jasna. Zakon o preprečevanju nasilja v družini delavcem v zdravstvu nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja. Kadar pa je žrtev odrasla oseba, so dolžni prijaviti vsako dejanje, ki se preganja po kazenskem zakoniku.
Vsaka žrtev bi morala vedeti:
Nisi kriva! Nisi kriv!
Nisi sama! Nisi sam!
Pomoč obstaja!
Pri nas žrtve nasilja, največkrat so to ženske in otroci, poiščejo pomoč na SOS telefonu (080 11 55) ali pri nevladnih organizacijah. Izhod v sili iščejo s prijavo na policiji, v mnogih primerih pa se obrnejo in zaupajo zdravstvenemu osebju.
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
Neveljaven email naslov