Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Rok Orel pravi, da brez teh mikroorganizmov ne bi mogli živeti.
Bakterije naselijo naše črevesje že med porodom. Po rojstvu pa je glavni vir mikroorganizmov hrana. Prva hrana pa je materino mleko; in z njim se začne. Kasneje je otrok v stiku z bakterijami iz okolja. Po besedah gastroenterologa prof. dr. Roka Orla pa pri tem ni nepomembno, v kakšnem okolju živi. Kar vsak četrti posvet pri pediatru, tako pravijo podatki, je posledica težav, ki jih imajo otroci s trebušnimi krči in refluksom, ki je med mamicami bolj znan kot polivanje. Novejše študije razkrivajo, da imajo ti otroci drugačno črevesno mikrobioto kot njihovi vrstniki.
Zdaj že poznamo mikroorganizme, ki sestavljajo črevesno floro oziroma mikrobioto, in vemo, kateri z nami živijo v sožitju. Vedno več raziskav pa kaže tudi na povezave med posameznimi mikroorganizmi in različnimi zdravstvenimi težavami ter obolenji, kot so alergije, diabetes, vnetne črevesne bolezni, debelost. Ni pa še povsem jasno, ali gre le za povezavo med mikrobioto in obolenji, ali pa so morda ti mikrobi dejansko povzročitelji bolezni.
Črevesne bakterije so pomembne za razvoj imunskega sistema organizma. Izkazalo se je, da se pri živalih z neustrezno mikrobioto, imunski sistem ne razvije pravilno. Kadar pa je kolonizacija črevesja z mikroorganizmi motena pri človeku, se lahko razvijejo različna alergijska in tudi vnetna obolenja. Na presenečenje mnogih pa bakterije iz črevesja vplivajo tudi na centralni živčni sistem. Kadar pride do sprememb v črevesni mikrobioti, še posebej kadar ta ni popolna, se komunikacija med možgani in črevesjem poslabša, kar tudi lahko vodi v težave s prebavili. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom.
Vsaka bakterija ni probiotok. Čeprav jih je največ iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, pa sogovornik dr. Orel, zdravnik na Pediatrični kliniki v Ljubljani in ustanovitelj ter direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano, poudarja, da vsak probiotik tudi ni koristen za vse prebavne težave. Koristni učinki so namreč specifično vezani na določeno vrsto oziroma celo podvrsto, sev. Sogovornik dodaja, da so najbolj trdni dokazi o tem, da uživanje nekaterih probiotikov učinkovito lajša in skrajša potek akutnih infekcijskih drisk. Probiotiki pa ublažijo tudi znake in simptome sindroma razdražljivega črevesa, ki se kaže z bolečinami v trebuhu, napihnjenostjo, vetrovi, drisko ali zaprtjem.
Na Univerzi v Los Angelesu so pred leti izvedli zanimivo študijo. Delovanje možganov zdravih žensk, ki so uživale probiotične jogurte, so namreč primerjali z možgani tistih, ki so uživale jogurte brez probiotikov. S pomočjo magnetne resonance so med obema skupinama opazili razlike v delovanju možganov.
Najbolj stabilen vnos probiotikov v telo lahko zagotovimo, če jih uživamo v obliki prehranskih dopolnil. Po svetu številni raziskovalci izvajajo študije, ki nam bodo odgovorile na dve vprašanji: Kako probiotiki utrdijo naše zdravje in kakšen je njihov vpliv na črevesno mikrobioto. Za zdaj že vemo, da živahno življenje črevesnih bakterij, še kako vpliva na naše psiho-fizično počutje in zdravje.
916 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Dr. Rok Orel pravi, da brez teh mikroorganizmov ne bi mogli živeti.
Bakterije naselijo naše črevesje že med porodom. Po rojstvu pa je glavni vir mikroorganizmov hrana. Prva hrana pa je materino mleko; in z njim se začne. Kasneje je otrok v stiku z bakterijami iz okolja. Po besedah gastroenterologa prof. dr. Roka Orla pa pri tem ni nepomembno, v kakšnem okolju živi. Kar vsak četrti posvet pri pediatru, tako pravijo podatki, je posledica težav, ki jih imajo otroci s trebušnimi krči in refluksom, ki je med mamicami bolj znan kot polivanje. Novejše študije razkrivajo, da imajo ti otroci drugačno črevesno mikrobioto kot njihovi vrstniki.
Zdaj že poznamo mikroorganizme, ki sestavljajo črevesno floro oziroma mikrobioto, in vemo, kateri z nami živijo v sožitju. Vedno več raziskav pa kaže tudi na povezave med posameznimi mikroorganizmi in različnimi zdravstvenimi težavami ter obolenji, kot so alergije, diabetes, vnetne črevesne bolezni, debelost. Ni pa še povsem jasno, ali gre le za povezavo med mikrobioto in obolenji, ali pa so morda ti mikrobi dejansko povzročitelji bolezni.
Črevesne bakterije so pomembne za razvoj imunskega sistema organizma. Izkazalo se je, da se pri živalih z neustrezno mikrobioto, imunski sistem ne razvije pravilno. Kadar pa je kolonizacija črevesja z mikroorganizmi motena pri človeku, se lahko razvijejo različna alergijska in tudi vnetna obolenja. Na presenečenje mnogih pa bakterije iz črevesja vplivajo tudi na centralni živčni sistem. Kadar pride do sprememb v črevesni mikrobioti, še posebej kadar ta ni popolna, se komunikacija med možgani in črevesjem poslabša, kar tudi lahko vodi v težave s prebavili. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom.
Vsaka bakterija ni probiotok. Čeprav jih je največ iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, pa sogovornik dr. Orel, zdravnik na Pediatrični kliniki v Ljubljani in ustanovitelj ter direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano, poudarja, da vsak probiotik tudi ni koristen za vse prebavne težave. Koristni učinki so namreč specifično vezani na določeno vrsto oziroma celo podvrsto, sev. Sogovornik dodaja, da so najbolj trdni dokazi o tem, da uživanje nekaterih probiotikov učinkovito lajša in skrajša potek akutnih infekcijskih drisk. Probiotiki pa ublažijo tudi znake in simptome sindroma razdražljivega črevesa, ki se kaže z bolečinami v trebuhu, napihnjenostjo, vetrovi, drisko ali zaprtjem.
Na Univerzi v Los Angelesu so pred leti izvedli zanimivo študijo. Delovanje možganov zdravih žensk, ki so uživale probiotične jogurte, so namreč primerjali z možgani tistih, ki so uživale jogurte brez probiotikov. S pomočjo magnetne resonance so med obema skupinama opazili razlike v delovanju možganov.
Najbolj stabilen vnos probiotikov v telo lahko zagotovimo, če jih uživamo v obliki prehranskih dopolnil. Po svetu številni raziskovalci izvajajo študije, ki nam bodo odgovorile na dve vprašanji: Kako probiotiki utrdijo naše zdravje in kakšen je njihov vpliv na črevesno mikrobioto. Za zdaj že vemo, da živahno življenje črevesnih bakterij, še kako vpliva na naše psiho-fizično počutje in zdravje.
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Neveljaven email naslov