Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Živahno življenje črevesnih bakterij

15.12.2016


Dr. Rok Orel pravi, da brez teh mikroorganizmov ne bi mogli živeti.

Bakterije naselijo naše črevesje že med porodom. Po rojstvu pa je glavni vir mikroorganizmov hrana. Prva hrana pa je materino mleko; in z njim se začne. Kasneje je otrok v stiku z bakterijami iz okolja. Po besedah gastroenterologa prof. dr. Roka Orla pa pri tem ni nepomembno, v kakšnem okolju živi. Kar vsak četrti posvet pri pediatru, tako pravijo podatki, je posledica težav, ki jih imajo otroci s trebušnimi krči in refluksom, ki je med mamicami bolj znan kot polivanje. Novejše študije razkrivajo, da imajo ti otroci drugačno črevesno mikrobioto kot njihovi vrstniki.

Zdaj že poznamo mikroorganizme, ki sestavljajo črevesno floro oziroma mikrobioto, in vemo, kateri z nami živijo v sožitju. Vedno več raziskav pa kaže tudi na povezave med posameznimi mikroorganizmi in različnimi zdravstvenimi težavami ter obolenji, kot so alergije, diabetes, vnetne črevesne bolezni, debelost. Ni pa še povsem jasno, ali gre le za povezavo med mikrobioto in obolenji, ali pa so morda ti mikrobi dejansko povzročitelji bolezni.

 

Vpliv na imunski sistem in možgane

Črevesne bakterije so pomembne za razvoj imunskega sistema organizma. Izkazalo se je, da se pri živalih z neustrezno mikrobioto, imunski sistem ne razvije pravilno. Kadar pa je kolonizacija črevesja z mikroorganizmi motena pri človeku, se lahko razvijejo različna alergijska in tudi vnetna obolenja. Na presenečenje mnogih pa bakterije iz črevesja vplivajo tudi na centralni živčni sistem. Kadar pride do sprememb v črevesni mikrobioti, še posebej kadar ta ni popolna, se komunikacija med možgani in črevesjem poslabša, kar tudi lahko vodi v težave s prebavili. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom.

Moč probiotikov

Vsaka bakterija ni probiotok. Čeprav jih je največ iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, pa sogovornik dr. Orel, zdravnik na Pediatrični kliniki v Ljubljani in ustanovitelj ter direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano, poudarja, da vsak probiotik tudi ni koristen za vse prebavne težave. Koristni učinki so namreč specifično vezani na določeno vrsto oziroma celo podvrsto, sev. Sogovornik dodaja, da so najbolj trdni dokazi o tem, da uživanje nekaterih probiotikov učinkovito lajša in skrajša potek akutnih infekcijskih drisk. Probiotiki pa ublažijo tudi znake in simptome sindroma razdražljivega črevesa, ki se kaže z bolečinami v trebuhu, napihnjenostjo, vetrovi, drisko ali zaprtjem.

Na Univerzi v Los Angelesu so pred leti izvedli zanimivo študijo. Delovanje možganov zdravih žensk, ki so uživale probiotične jogurte, so namreč primerjali z možgani tistih, ki so uživale jogurte brez probiotikov. S pomočjo magnetne resonance so med obema skupinama opazili razlike v delovanju možganov.

Najbolj stabilen vnos probiotikov v telo lahko zagotovimo, če jih uživamo v obliki prehranskih dopolnil. Po svetu številni raziskovalci izvajajo študije, ki nam bodo odgovorile na dve vprašanji: Kako probiotiki utrdijo naše zdravje in kakšen je njihov vpliv na črevesno mikrobioto. Za zdaj že vemo, da živahno življenje črevesnih bakterij, še kako vpliva na naše psiho-fizično počutje in zdravje.


Ultrazvok

921 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Živahno življenje črevesnih bakterij

15.12.2016


Dr. Rok Orel pravi, da brez teh mikroorganizmov ne bi mogli živeti.

Bakterije naselijo naše črevesje že med porodom. Po rojstvu pa je glavni vir mikroorganizmov hrana. Prva hrana pa je materino mleko; in z njim se začne. Kasneje je otrok v stiku z bakterijami iz okolja. Po besedah gastroenterologa prof. dr. Roka Orla pa pri tem ni nepomembno, v kakšnem okolju živi. Kar vsak četrti posvet pri pediatru, tako pravijo podatki, je posledica težav, ki jih imajo otroci s trebušnimi krči in refluksom, ki je med mamicami bolj znan kot polivanje. Novejše študije razkrivajo, da imajo ti otroci drugačno črevesno mikrobioto kot njihovi vrstniki.

Zdaj že poznamo mikroorganizme, ki sestavljajo črevesno floro oziroma mikrobioto, in vemo, kateri z nami živijo v sožitju. Vedno več raziskav pa kaže tudi na povezave med posameznimi mikroorganizmi in različnimi zdravstvenimi težavami ter obolenji, kot so alergije, diabetes, vnetne črevesne bolezni, debelost. Ni pa še povsem jasno, ali gre le za povezavo med mikrobioto in obolenji, ali pa so morda ti mikrobi dejansko povzročitelji bolezni.

 

Vpliv na imunski sistem in možgane

Črevesne bakterije so pomembne za razvoj imunskega sistema organizma. Izkazalo se je, da se pri živalih z neustrezno mikrobioto, imunski sistem ne razvije pravilno. Kadar pa je kolonizacija črevesja z mikroorganizmi motena pri človeku, se lahko razvijejo različna alergijska in tudi vnetna obolenja. Na presenečenje mnogih pa bakterije iz črevesja vplivajo tudi na centralni živčni sistem. Kadar pride do sprememb v črevesni mikrobioti, še posebej kadar ta ni popolna, se komunikacija med možgani in črevesjem poslabša, kar tudi lahko vodi v težave s prebavili. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom.

Moč probiotikov

Vsaka bakterija ni probiotok. Čeprav jih je največ iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, pa sogovornik dr. Orel, zdravnik na Pediatrični kliniki v Ljubljani in ustanovitelj ter direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano, poudarja, da vsak probiotik tudi ni koristen za vse prebavne težave. Koristni učinki so namreč specifično vezani na določeno vrsto oziroma celo podvrsto, sev. Sogovornik dodaja, da so najbolj trdni dokazi o tem, da uživanje nekaterih probiotikov učinkovito lajša in skrajša potek akutnih infekcijskih drisk. Probiotiki pa ublažijo tudi znake in simptome sindroma razdražljivega črevesa, ki se kaže z bolečinami v trebuhu, napihnjenostjo, vetrovi, drisko ali zaprtjem.

Na Univerzi v Los Angelesu so pred leti izvedli zanimivo študijo. Delovanje možganov zdravih žensk, ki so uživale probiotične jogurte, so namreč primerjali z možgani tistih, ki so uživale jogurte brez probiotikov. S pomočjo magnetne resonance so med obema skupinama opazili razlike v delovanju možganov.

Najbolj stabilen vnos probiotikov v telo lahko zagotovimo, če jih uživamo v obliki prehranskih dopolnil. Po svetu številni raziskovalci izvajajo študije, ki nam bodo odgovorile na dve vprašanji: Kako probiotiki utrdijo naše zdravje in kakšen je njihov vpliv na črevesno mikrobioto. Za zdaj že vemo, da živahno življenje črevesnih bakterij, še kako vpliva na naše psiho-fizično počutje in zdravje.


27.04.2023

Ginekolog Vid Janša navdušuje s študijo o endometriozi

Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo


20.04.2023

Osebna izkušnja: Pregled prostate

Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate


13.04.2023

Kakšne vrste porod je za vas najboljši?

V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi


06.04.2023

Flajs: Obisk psihoterapevta je znak zrelosti, ne šibkosti

Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni


30.03.2023

Herpes zoster: Za večino je pasavec boleča diagnoza

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.


23.03.2023

Dr. Trampuž: Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal

Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah


16.03.2023

Preživel hud zaplet po cepljenju proti covidu

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer


09.03.2023

Dr. Škoberne: Sol in sladkor sta za ledvice strup

Vse več ljudi ima težave z ledvicami


02.03.2023

Farmacevt: Večina zdravil je preizkušena le na moških

Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo


23.02.2023

Študija: Trideset odstotkov manj neželenih učinkov, če je zdravilo prilagojeno genskemu zapisu

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan


16.02.2023

Dr. Dolinšek: Na voljo so hitri krvni testi za celiakijo

Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki


09.02.2023

Gastroenterolog Vidmar: Bolečino ob kolonoskopiji čuti le vsak deseti in za vsakega poiščemo rešitev

Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?


02.02.2023

Žolčni kamni: Žolčne kolike so boleče, bolnik lahko bruha, ima vročino

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan


26.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Uživanje prehranskih dopolnil narašča

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki


19.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Premalo vlaknin in beljakovin

Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije


12.01.2023

Mateja Logar: Covid še vedno hujši od gripe, kaj šele od prehlada

Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?


05.01.2023

Dr. Dolinšek: Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je vedno pogostejša driska

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi


29.12.2022

Farmacevtka Tina Vida Plavec in kemik Nejc Petek: črevesna mikrobiota vs. fotokemija

Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo


22.12.2022

Slovensko znanje na naslovnici prestižne revije

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija


15.12.2022

Zdravnica iz Maribora: Ljudje še vedno zbolevajo za težko covidno pljučnico

O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru


Stran 5 od 47
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov