Dr. Rok Orel pravi, da brez teh mikroorganizmov ne bi mogli živeti.

Bakterije naselijo naše črevesje že med porodom. Po rojstvu pa je glavni vir mikroorganizmov hrana. Prva hrana pa je materino mleko; in z njim se začne. Kasneje je otrok v stiku z bakterijami iz okolja. Po besedah gastroenterologa prof. dr. Roka Orla pa pri tem ni nepomembno, v kakšnem okolju živi. Kar vsak četrti posvet pri pediatru, tako pravijo podatki, je posledica težav, ki jih imajo otroci s trebušnimi krči in refluksom, ki je med mamicami bolj znan kot polivanje. Novejše študije razkrivajo, da imajo ti otroci drugačno črevesno mikrobioto kot njihovi vrstniki.

Zdaj že poznamo mikroorganizme, ki sestavljajo črevesno floro oziroma mikrobioto, in vemo, kateri z nami živijo v sožitju. Vedno več raziskav pa kaže tudi na povezave med posameznimi mikroorganizmi in različnimi zdravstvenimi težavami ter obolenji, kot so alergije, diabetes, vnetne črevesne bolezni, debelost. Ni pa še povsem jasno, ali gre le za povezavo med mikrobioto in obolenji, ali pa so morda ti mikrobi dejansko povzročitelji bolezni.

 

Vpliv na imunski sistem in možgane

Črevesne bakterije so pomembne za razvoj imunskega sistema organizma. Izkazalo se je, da se pri živalih z neustrezno mikrobioto, imunski sistem ne razvije pravilno. Kadar pa je kolonizacija črevesja z mikroorganizmi motena pri človeku, se lahko razvijejo različna alergijska in tudi vnetna obolenja. Na presenečenje mnogih pa bakterije iz črevesja vplivajo tudi na centralni živčni sistem. Kadar pride do sprememb v črevesni mikrobioti, še posebej kadar ta ni popolna, se komunikacija med možgani in črevesjem poslabša, kar tudi lahko vodi v težave s prebavili. Raziskovalci zato razmišljajo o možnosti vpliva na črevesne bakterije, kar bi preprečilo številna obolenja. Pot vodi tudi k probiotikom.

Moč probiotikov

Vsaka bakterija ni probiotok. Čeprav jih je največ iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, pa sogovornik dr. Orel, zdravnik na Pediatrični kliniki v Ljubljani in ustanovitelj ter direktor Inštituta za probiotike in funkcionalno hrano, poudarja, da vsak probiotik tudi ni koristen za vse prebavne težave. Koristni učinki so namreč specifično vezani na določeno vrsto oziroma celo podvrsto, sev. Sogovornik dodaja, da so najbolj trdni dokazi o tem, da uživanje nekaterih probiotikov učinkovito lajša in skrajša potek akutnih infekcijskih drisk. Probiotiki pa ublažijo tudi znake in simptome sindroma razdražljivega črevesa, ki se kaže z bolečinami v trebuhu, napihnjenostjo, vetrovi, drisko ali zaprtjem.

Na Univerzi v Los Angelesu so pred leti izvedli zanimivo študijo. Delovanje možganov zdravih žensk, ki so uživale probiotične jogurte, so namreč primerjali z možgani tistih, ki so uživale jogurte brez probiotikov. S pomočjo magnetne resonance so med obema skupinama opazili razlike v delovanju možganov.

Najbolj stabilen vnos probiotikov v telo lahko zagotovimo, če jih uživamo v obliki prehranskih dopolnil. Po svetu številni raziskovalci izvajajo študije, ki nam bodo odgovorile na dve vprašanji: Kako probiotiki utrdijo naše zdravje in kakšen je njihov vpliv na črevesno mikrobioto. Za zdaj že vemo, da živahno življenje črevesnih bakterij, še kako vpliva na naše psiho-fizično počutje in zdravje.