Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako določiti ustrezno intenzivnost vadbe?
Telo vrhunskega športnika je kot stroj, ki zmore najtežje napore. Prav zato nas vedno pretrese, kadar športniku nenadoma odpove srce. Pride do srčne smrti, ki je lahko posledica zadebelitve srčne mišice – zgodi se tudi rekreativcem. Zakaj pride do zadebelitve oziroma hipertrofije srca? Na katere znake in simptome bi morali biti športniki pozorni? Kaj lahko pokaže pregled pri zdravniku?
Prav intenzivna vadba lahko povzroči težave, ki so v mirovanju manj ali sploh neopazne. Poenostavljeno pravilo: 220 minus leta – med telesno aktivnostjo število udarcev srca ne sme preseči te številke.
Po besedah specialista internista in pulmologa Roberta Marčuna s Klinike Golnik je nenadna srčna smrt le vrh ledene gore, ki lahko doleti profesionalne športnike in rekreativce. Med razlogi zanjo pa je tudi zadebelitev oziroma hipertrofija srčne mišice:
Brazilski kardiolog in specialist športne medicine Jose Kawazoe Lazzoli opominja, da športniki niso imuni na težave s srcem: “Kadar profesionalnemu športniku ali rekreativcu neobičajno hitro zmanjka sape, mu prehitro bije srce, čuti bolečino v prsih, ali celo omedli, bi moral nujno na pregled k specialistu športne medicine. Morda ni nič hujšega, lahko gre le za padec krvnega sladkorja in pritiska, lahko pa to opozarja na resne zdravstvene težave. Zdravnik bo opravil diagnostične postopke in svetoval nadaljnje korake.”
Obolenje srca razkrije natančen in usmerjen pregled pri zdravniku. Po skrbni anamnezi, ki vključuje opis težav in morebitno družinsko obremenjenost, zdravnik posluša srca s stetoskopom in opravi EKG. Vendar tudi ta vedno ne pokaže vseh nepravilnosti. EKGju sledi pregled z ultrazvokom, slikanje z magnetno resonanco in obremenitveni test.
“Zaradi hipertrofije srčne mišice vsako leto umreta eden ali dva od 100.000 športnikov. To je razmeroma malo, vendar nas takšen dogodek vedno znova pretrese; športniki naj bi bili namreč sinonim za zdravje,” pravi doktor Kawazoe Lazzoli. “Čeprav ni veliko smrti zaradi zadebelitve srčne mišice, pa moramo biti na tovrstne pojave pozorni in jih odkriti še pravočasno. Le tako bomo lahko med športniki preprečili nenadne odpovedi srca.”
Kako določiti ustrezno intenzivnost telesne vadbe? Odgovarja doktor Marčun:
Največja grožnja srcu so sicer vsem znani dejavniki tveganja: prekomerna telesna teža, kajenje, visok krvni tlak, sladkor in holesterol, pa stres in sedeč življenjski slog.
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Kako določiti ustrezno intenzivnost vadbe?
Telo vrhunskega športnika je kot stroj, ki zmore najtežje napore. Prav zato nas vedno pretrese, kadar športniku nenadoma odpove srce. Pride do srčne smrti, ki je lahko posledica zadebelitve srčne mišice – zgodi se tudi rekreativcem. Zakaj pride do zadebelitve oziroma hipertrofije srca? Na katere znake in simptome bi morali biti športniki pozorni? Kaj lahko pokaže pregled pri zdravniku?
Prav intenzivna vadba lahko povzroči težave, ki so v mirovanju manj ali sploh neopazne. Poenostavljeno pravilo: 220 minus leta – med telesno aktivnostjo število udarcev srca ne sme preseči te številke.
Po besedah specialista internista in pulmologa Roberta Marčuna s Klinike Golnik je nenadna srčna smrt le vrh ledene gore, ki lahko doleti profesionalne športnike in rekreativce. Med razlogi zanjo pa je tudi zadebelitev oziroma hipertrofija srčne mišice:
Brazilski kardiolog in specialist športne medicine Jose Kawazoe Lazzoli opominja, da športniki niso imuni na težave s srcem: “Kadar profesionalnemu športniku ali rekreativcu neobičajno hitro zmanjka sape, mu prehitro bije srce, čuti bolečino v prsih, ali celo omedli, bi moral nujno na pregled k specialistu športne medicine. Morda ni nič hujšega, lahko gre le za padec krvnega sladkorja in pritiska, lahko pa to opozarja na resne zdravstvene težave. Zdravnik bo opravil diagnostične postopke in svetoval nadaljnje korake.”
Obolenje srca razkrije natančen in usmerjen pregled pri zdravniku. Po skrbni anamnezi, ki vključuje opis težav in morebitno družinsko obremenjenost, zdravnik posluša srca s stetoskopom in opravi EKG. Vendar tudi ta vedno ne pokaže vseh nepravilnosti. EKGju sledi pregled z ultrazvokom, slikanje z magnetno resonanco in obremenitveni test.
“Zaradi hipertrofije srčne mišice vsako leto umreta eden ali dva od 100.000 športnikov. To je razmeroma malo, vendar nas takšen dogodek vedno znova pretrese; športniki naj bi bili namreč sinonim za zdravje,” pravi doktor Kawazoe Lazzoli. “Čeprav ni veliko smrti zaradi zadebelitve srčne mišice, pa moramo biti na tovrstne pojave pozorni in jih odkriti še pravočasno. Le tako bomo lahko med športniki preprečili nenadne odpovedi srca.”
Kako določiti ustrezno intenzivnost telesne vadbe? Odgovarja doktor Marčun:
Največja grožnja srcu so sicer vsem znani dejavniki tveganja: prekomerna telesna teža, kajenje, visok krvni tlak, sladkor in holesterol, pa stres in sedeč življenjski slog.
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Neveljaven email naslov