Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako določiti ustrezno intenzivnost vadbe?
Telo vrhunskega športnika je kot stroj, ki zmore najtežje napore. Prav zato nas vedno pretrese, kadar športniku nenadoma odpove srce. Pride do srčne smrti, ki je lahko posledica zadebelitve srčne mišice – zgodi se tudi rekreativcem. Zakaj pride do zadebelitve oziroma hipertrofije srca? Na katere znake in simptome bi morali biti športniki pozorni? Kaj lahko pokaže pregled pri zdravniku?
Prav intenzivna vadba lahko povzroči težave, ki so v mirovanju manj ali sploh neopazne. Poenostavljeno pravilo: 220 minus leta – med telesno aktivnostjo število udarcev srca ne sme preseči te številke.
Po besedah specialista internista in pulmologa Roberta Marčuna s Klinike Golnik je nenadna srčna smrt le vrh ledene gore, ki lahko doleti profesionalne športnike in rekreativce. Med razlogi zanjo pa je tudi zadebelitev oziroma hipertrofija srčne mišice:
Brazilski kardiolog in specialist športne medicine Jose Kawazoe Lazzoli opominja, da športniki niso imuni na težave s srcem: “Kadar profesionalnemu športniku ali rekreativcu neobičajno hitro zmanjka sape, mu prehitro bije srce, čuti bolečino v prsih, ali celo omedli, bi moral nujno na pregled k specialistu športne medicine. Morda ni nič hujšega, lahko gre le za padec krvnega sladkorja in pritiska, lahko pa to opozarja na resne zdravstvene težave. Zdravnik bo opravil diagnostične postopke in svetoval nadaljnje korake.”
Obolenje srca razkrije natančen in usmerjen pregled pri zdravniku. Po skrbni anamnezi, ki vključuje opis težav in morebitno družinsko obremenjenost, zdravnik posluša srca s stetoskopom in opravi EKG. Vendar tudi ta vedno ne pokaže vseh nepravilnosti. EKGju sledi pregled z ultrazvokom, slikanje z magnetno resonanco in obremenitveni test.
“Zaradi hipertrofije srčne mišice vsako leto umreta eden ali dva od 100.000 športnikov. To je razmeroma malo, vendar nas takšen dogodek vedno znova pretrese; športniki naj bi bili namreč sinonim za zdravje,” pravi doktor Kawazoe Lazzoli. “Čeprav ni veliko smrti zaradi zadebelitve srčne mišice, pa moramo biti na tovrstne pojave pozorni in jih odkriti še pravočasno. Le tako bomo lahko med športniki preprečili nenadne odpovedi srca.”
Kako določiti ustrezno intenzivnost telesne vadbe? Odgovarja doktor Marčun:
Največja grožnja srcu so sicer vsem znani dejavniki tveganja: prekomerna telesna teža, kajenje, visok krvni tlak, sladkor in holesterol, pa stres in sedeč življenjski slog.
921 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Kako določiti ustrezno intenzivnost vadbe?
Telo vrhunskega športnika je kot stroj, ki zmore najtežje napore. Prav zato nas vedno pretrese, kadar športniku nenadoma odpove srce. Pride do srčne smrti, ki je lahko posledica zadebelitve srčne mišice – zgodi se tudi rekreativcem. Zakaj pride do zadebelitve oziroma hipertrofije srca? Na katere znake in simptome bi morali biti športniki pozorni? Kaj lahko pokaže pregled pri zdravniku?
Prav intenzivna vadba lahko povzroči težave, ki so v mirovanju manj ali sploh neopazne. Poenostavljeno pravilo: 220 minus leta – med telesno aktivnostjo število udarcev srca ne sme preseči te številke.
Po besedah specialista internista in pulmologa Roberta Marčuna s Klinike Golnik je nenadna srčna smrt le vrh ledene gore, ki lahko doleti profesionalne športnike in rekreativce. Med razlogi zanjo pa je tudi zadebelitev oziroma hipertrofija srčne mišice:
Brazilski kardiolog in specialist športne medicine Jose Kawazoe Lazzoli opominja, da športniki niso imuni na težave s srcem: “Kadar profesionalnemu športniku ali rekreativcu neobičajno hitro zmanjka sape, mu prehitro bije srce, čuti bolečino v prsih, ali celo omedli, bi moral nujno na pregled k specialistu športne medicine. Morda ni nič hujšega, lahko gre le za padec krvnega sladkorja in pritiska, lahko pa to opozarja na resne zdravstvene težave. Zdravnik bo opravil diagnostične postopke in svetoval nadaljnje korake.”
Obolenje srca razkrije natančen in usmerjen pregled pri zdravniku. Po skrbni anamnezi, ki vključuje opis težav in morebitno družinsko obremenjenost, zdravnik posluša srca s stetoskopom in opravi EKG. Vendar tudi ta vedno ne pokaže vseh nepravilnosti. EKGju sledi pregled z ultrazvokom, slikanje z magnetno resonanco in obremenitveni test.
“Zaradi hipertrofije srčne mišice vsako leto umreta eden ali dva od 100.000 športnikov. To je razmeroma malo, vendar nas takšen dogodek vedno znova pretrese; športniki naj bi bili namreč sinonim za zdravje,” pravi doktor Kawazoe Lazzoli. “Čeprav ni veliko smrti zaradi zadebelitve srčne mišice, pa moramo biti na tovrstne pojave pozorni in jih odkriti še pravočasno. Le tako bomo lahko med športniki preprečili nenadne odpovedi srca.”
Kako določiti ustrezno intenzivnost telesne vadbe? Odgovarja doktor Marčun:
Največja grožnja srcu so sicer vsem znani dejavniki tveganja: prekomerna telesna teža, kajenje, visok krvni tlak, sladkor in holesterol, pa stres in sedeč življenjski slog.
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
Neveljaven email naslov