Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako določiti ustrezno intenzivnost vadbe?
Telo vrhunskega športnika je kot stroj, ki zmore najtežje napore. Prav zato nas vedno pretrese, kadar športniku nenadoma odpove srce. Pride do srčne smrti, ki je lahko posledica zadebelitve srčne mišice – zgodi se tudi rekreativcem. Zakaj pride do zadebelitve oziroma hipertrofije srca? Na katere znake in simptome bi morali biti športniki pozorni? Kaj lahko pokaže pregled pri zdravniku?
Prav intenzivna vadba lahko povzroči težave, ki so v mirovanju manj ali sploh neopazne. Poenostavljeno pravilo: 220 minus leta – med telesno aktivnostjo število udarcev srca ne sme preseči te številke.
Po besedah specialista internista in pulmologa Roberta Marčuna s Klinike Golnik je nenadna srčna smrt le vrh ledene gore, ki lahko doleti profesionalne športnike in rekreativce. Med razlogi zanjo pa je tudi zadebelitev oziroma hipertrofija srčne mišice:
Brazilski kardiolog in specialist športne medicine Jose Kawazoe Lazzoli opominja, da športniki niso imuni na težave s srcem: “Kadar profesionalnemu športniku ali rekreativcu neobičajno hitro zmanjka sape, mu prehitro bije srce, čuti bolečino v prsih, ali celo omedli, bi moral nujno na pregled k specialistu športne medicine. Morda ni nič hujšega, lahko gre le za padec krvnega sladkorja in pritiska, lahko pa to opozarja na resne zdravstvene težave. Zdravnik bo opravil diagnostične postopke in svetoval nadaljnje korake.”
Obolenje srca razkrije natančen in usmerjen pregled pri zdravniku. Po skrbni anamnezi, ki vključuje opis težav in morebitno družinsko obremenjenost, zdravnik posluša srca s stetoskopom in opravi EKG. Vendar tudi ta vedno ne pokaže vseh nepravilnosti. EKGju sledi pregled z ultrazvokom, slikanje z magnetno resonanco in obremenitveni test.
“Zaradi hipertrofije srčne mišice vsako leto umreta eden ali dva od 100.000 športnikov. To je razmeroma malo, vendar nas takšen dogodek vedno znova pretrese; športniki naj bi bili namreč sinonim za zdravje,” pravi doktor Kawazoe Lazzoli. “Čeprav ni veliko smrti zaradi zadebelitve srčne mišice, pa moramo biti na tovrstne pojave pozorni in jih odkriti še pravočasno. Le tako bomo lahko med športniki preprečili nenadne odpovedi srca.”
Kako določiti ustrezno intenzivnost telesne vadbe? Odgovarja doktor Marčun:
Največja grožnja srcu so sicer vsem znani dejavniki tveganja: prekomerna telesna teža, kajenje, visok krvni tlak, sladkor in holesterol, pa stres in sedeč življenjski slog.
916 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Kako določiti ustrezno intenzivnost vadbe?
Telo vrhunskega športnika je kot stroj, ki zmore najtežje napore. Prav zato nas vedno pretrese, kadar športniku nenadoma odpove srce. Pride do srčne smrti, ki je lahko posledica zadebelitve srčne mišice – zgodi se tudi rekreativcem. Zakaj pride do zadebelitve oziroma hipertrofije srca? Na katere znake in simptome bi morali biti športniki pozorni? Kaj lahko pokaže pregled pri zdravniku?
Prav intenzivna vadba lahko povzroči težave, ki so v mirovanju manj ali sploh neopazne. Poenostavljeno pravilo: 220 minus leta – med telesno aktivnostjo število udarcev srca ne sme preseči te številke.
Po besedah specialista internista in pulmologa Roberta Marčuna s Klinike Golnik je nenadna srčna smrt le vrh ledene gore, ki lahko doleti profesionalne športnike in rekreativce. Med razlogi zanjo pa je tudi zadebelitev oziroma hipertrofija srčne mišice:
Brazilski kardiolog in specialist športne medicine Jose Kawazoe Lazzoli opominja, da športniki niso imuni na težave s srcem: “Kadar profesionalnemu športniku ali rekreativcu neobičajno hitro zmanjka sape, mu prehitro bije srce, čuti bolečino v prsih, ali celo omedli, bi moral nujno na pregled k specialistu športne medicine. Morda ni nič hujšega, lahko gre le za padec krvnega sladkorja in pritiska, lahko pa to opozarja na resne zdravstvene težave. Zdravnik bo opravil diagnostične postopke in svetoval nadaljnje korake.”
Obolenje srca razkrije natančen in usmerjen pregled pri zdravniku. Po skrbni anamnezi, ki vključuje opis težav in morebitno družinsko obremenjenost, zdravnik posluša srca s stetoskopom in opravi EKG. Vendar tudi ta vedno ne pokaže vseh nepravilnosti. EKGju sledi pregled z ultrazvokom, slikanje z magnetno resonanco in obremenitveni test.
“Zaradi hipertrofije srčne mišice vsako leto umreta eden ali dva od 100.000 športnikov. To je razmeroma malo, vendar nas takšen dogodek vedno znova pretrese; športniki naj bi bili namreč sinonim za zdravje,” pravi doktor Kawazoe Lazzoli. “Čeprav ni veliko smrti zaradi zadebelitve srčne mišice, pa moramo biti na tovrstne pojave pozorni in jih odkriti še pravočasno. Le tako bomo lahko med športniki preprečili nenadne odpovedi srca.”
Kako določiti ustrezno intenzivnost telesne vadbe? Odgovarja doktor Marčun:
Največja grožnja srcu so sicer vsem znani dejavniki tveganja: prekomerna telesna teža, kajenje, visok krvni tlak, sladkor in holesterol, pa stres in sedeč življenjski slog.
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Neveljaven email naslov