Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


Ultrazvok

906 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


03.04.2014

Super natančna genetska analiza

V oddaji Ultrazvok bomo predstavili novo metodo, s katero lahko zdravniki pred ali po rojstvu otroka pregledajo dedni oziroma genetski material in odkrijejo morebitne nepravilnosti ter poškodbe. »Čeprav trenutno ne vemo, kako se zdravijo genetski sindromi, je postavitev diagnoze ključnega pomena za posameznika in njegovo družino,« pravi doc. dr. Luca Lôvrečić, s katero se je na Kliničnem inštitutu za medicinsko genetiko v Ljubljani pogovarjal Iztok Konc. Foto: 18 od 23 parov kromosomov/ NationalHumanGenomeResearchInstitute/ WikimediaCommons


27.03.2014

Nevroplastičnost po možganski kapi

Po možganski kapi se v možganih že prvi dan sprožijo procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodbe in okrevanju. Nevroni oziroma živčne celice začnejo tvoriti nove povezave, naloge poškodovanih območij pa prevzemajo sosednji nepoškodovani predeli. Presenetljivo je, da ti mehanizmi reorganizacije – strokovnjaki govorijo o nevroplastičnosti – lahko potekajo še več mesecev po možganski kapi. Dogajanje v možganih po kapi razkriva slikanje s funkcijsko magnetno resonanco. V oddaji Ultrazvok ga bo podrobneje opisal prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nevronska mreža/ BirthIntoBeing/ Flickr


27.03.2014

Nevroplastičnost po možganski kapi

Po možganski kapi se v možganih že prvi dan sprožijo procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodbe in okrevanju. Nevroni oziroma živčne celice začnejo tvoriti nove povezave, naloge poškodovanih območij pa prevzemajo sosednji nepoškodovani predeli. Presenetljivo je, da ti mehanizmi reorganizacije – strokovnjaki govorijo o nevroplastičnosti – lahko potekajo še več mesecev po možganski kapi. Dogajanje v možganih po kapi razkriva slikanje s funkcijsko magnetno resonanco. V oddaji Ultrazvok ga bo podrobneje opisal prof. dr. Marjan Zaletel z Nevrološke klinike v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Nevronska mreža/ BirthIntoBeing/ Flickr


20.03.2014

Ko antibiotik ne prime več

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor bolezni so lani v Združenih državah zabeležili 17 vrst bakterij, ki so bile odporne na vse antibiotike. Zaradi njih je umrlo skoraj 23.000 ljudi. Omenjene so bakterije, ki povzročajo pljučnico, vnetje mehurja, okužbe ran, gonorejo, tuberkulozo. Tako imenovane superbakterije so prisotne tudi pri nas, vendar pa so zdravniki za zdaj zabeležili le posamezne primere okužb z njimi. O odpornosti bakterij na antibiotike smo se za oddajo Ultrazvok pogovarjali z dr. Viktorijo Tomič s Klinike Golnik. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Preverjanje odpornosti in senzitivnosti antibiotikov/ dr. Graham Beards/ WikimediaCommons


13.03.2014

Spondiloartritisi - pozor ob vnetni bolečini v križu

Med vnetne revmatske bolezni uvrščamo tudi spondiloartritise, za katere je značilna bolečina v hrbtu. »So zelo resna bolezen,« pravi prof. dr. Matija Tomšič,« pri kateri je nujno hitro in intenzivno zdravljenje.« Včasih se je zgodilo, da je preteklo več let, preden so zdravniki postavili končno diagnozo in uvedli ustrezno terapijo. Nova merila pa bodo v prihodnje omogočala hitrejše prepoznavanje bolnikov s spondiloartritisi, obvladovanje bolezni pa bo zato bolj učinkovito. Ker gre za pomembno novost, jo je za oddajo Ultrazvok Iztoku Koncu podrobneje predstavil prof. dr. Matija Tomšič iz Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Foto: Magnus Manske/ Wikimedia Commons


06.03.2014

Elektroporacija - zdravljenje na nivoju celic

Slovenski strokovnjaki so v sodelovanju s kolegi iz tujine izpopolnili metodo, ki olajša prehod zdravil in drugih snovi v notranjost celic. Postopek se imenuje elektroporacija in se med drugim uporablja pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in na področju genske terapije. Mehanizem delovanja elektroporacije in možnosti, ki se ob uporabi te metode odpirajo na različnih področjih zdravljenja, bo v oddaji Ultrazvok predstavil prof. dr. Damijan Miklavčič s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Melanom/ Wikimedia Commons


27.02.2014

Zobni vsadki - da ali ne?

Ali ste med tistimi, ki jim je zobozdravnik manjkajoči zob nadomestil z zobnim vsadkom? Ali pa se morda o tem odločate? Če je tako, vas vabimo, da prisluhnete oddaji Ultrazvok. V njej bomo predstavili rezultate slovenske študije, s katero so strokovnjaki preverili, kako se, če poenostavimo, zobni vsadki obnesejo na dolgi rok. Zdravljenje z zobnimi vsadki poznamo pri nas že dobrih deset let. V tem času so se uveljavili in vse bolj prevzemajo vlogo zobnih nadomestkov, ki nosijo zobno krono, mostiček ali protezo. Izsledke študije o stopnji preživetja in uspešnosti implantatnoprotetične oskrbe bo predstavila prof. dr. Nataša Ihan Hren. Na Stomatološki kliniki v Ljubljani se je z njo srečal Iztok Konc.


20.02.2014

Koristi oljčnega olja

O oljčnem olju kroži vrsta domnev, včasih pa tudi ljudskih verovanj. Ob dejstvu, da lahko danes kupujemo v trgovinah in veleblagovnicah superživila, ki prihajajo iz Japonske, Indije, Afrike, Južne Amerike in še od kod, se morda velja vprašati, kam naj v poplavi zdravih živil umestimo preprosto oljčno olje. V Ultrazvoku smo se vprašali, ali je oljčno olje zgolj manj škodljivo za zdravje od drugih olj ali pa je njegovo uživanje za zdravje celo koristno? foto: Wikipedija/Petr Pakandl


13.02.2014

Biološka zdravila za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis

Nekatere bolnike s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom tudi v Sloveniji zdravniki že nekaj let zdravijo z biološkimi zdravili. Ta zelo izboljšajo kakovost življenja bolnikov, vendar pa je ob tem treba povedati, da mora biti odločitev o uporabi bioloških zdravil skrbno pretehtana. Za pojasnila o načinu in poteku zdravljenja obeh kroničnih vnetnih črevesnih bolezni z biološkimi zdravili smo zaprosili prof. dr. Ivana Ferkolja s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Za oddajo Ultrazvok se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Vneta stena debelega črevesa pri Crohnovi bolezni/ Wikimedia Commons/ Nephron


06.02.2014

Akutni bronhiolitis - vnetje malih dihalnih poti

Zaradi virusov, ki povzročajo prehladna obolenja in gripo, zboleva v teh dneh vedno več otrok. Pri dojenčkih in malčkih ti virusi v pljučih pogosto povzročajo tudi vnetje malih dihalnih poti, poimenovano akutni bronhiolitis. Obolenje največkrat poteka v blagi obliki in ga večina otrok lahko preboleva v domači oskrbi. Težji znaki in simptomi pa zahtevajo zdravljenje v bolnišnici, saj se lahko akutni bronhiolitis nevarno zaplete. Prav zato bo gost oddaje Ultrazvok pediater Uroš Krivec s Pediatrične klinike v Ljubljani. Odgovoril bo na vprašanja: Kako prepoznamo akutni bronhiolitis? Kateri otroci so bolj ogroženi? S kakšno terapijo lahko zdravniki izboljšajo zdravstveno stanje malih bolnikov? … In… Kako lahko najbolj učinkovito preprečujemo širjenje virusov, ki povzročajo akutni bronhiolitis? Pripravil Iztok Konc. Foto: Respiratorni sincicijski virus/ CDC/ Wikimedia Commons


30.01.2014

Rak dojke pri starejših bolnicah

V Sloveniji se povečuje število bolnic z rakom dojke, ki so starejše od 80 let. Zaradi starosti in morebitnih spremljajočih bolezni mora biti zdravljenje še posebej skrbno načrtovano in prilagojeno vsaki pacientki. Kirurški posegi in terapije, ki sledijo, namreč izčrpajo telo, spremljajo pa jih tudi številni stranski učinki. Tudi zato je prof. dr. Nikola Bešić skupaj s sodelavci spremljal, kako kirurgi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani zdravljenje raka dojke prilagodijo agresivnosti in razsežnosti raka ter starosti bolnice. Rezultate študije bo predstavil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc.


23.01.2014

Nespuščeno modo pri dečkih

Pri enem odstotku dečkov se ob porodu in v prvem letu življenja eno ali obe modi ne spustita v kožno vrečko oziroma mošnjo. Če nespuščenega testisa s pomočjo kirurškega posega ne bi poiskali in ga ne bi namestili na pravo mesto, bi lahko prišlo do psihičnih težav, kile, zmanjšane plodnosti in tudi raka na modih. Gre za razvojno nepravilnost, ki staršem povzroča skrbi. O razvoju mod, vzrokih, da se moda ne spustijo v mošnjo, in o kirurškem posegu, ki odpravi težavo, bomo spregovorili v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z urologom Robertom Kordičem, ki tovrstne operacije opravlja v Pediatrični kliniki v Ljubljani. Foto: Kenny Louie/ Wikimedia Commons


16.01.2014

Nenehen razvoj človeških možganov

Spoznanja o razvoju možganov nas vedno znova presenečajo. Ali veste, da tudi v možganih odraslih ljudi nastajajo nove živčne celice? To potrjujejo nevroznanstveniki, ki so opazili, da tudi v odraslih možganih še vedno poteka proces nevrogeneze. Pri tem nastajajo novi nevroni – torej nove živčne celice. Odkritje bi lahko v prihodnje izboljšalo zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, depresije in pospešilo okrevanje po možganski kapi. Raziskovalci zato zdaj preučujejo, kateri dejavniki vplivajo in pospešujejo proces nastajanja novih živčnih celic. Vpliv prehrane in gibanja na nevrogenezo v možganih odraslih ljudi bo v oddaji Ultrazvok pojasnila nevrobiologinja dr. Nina Mohorko iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Gordana Adamovic-Mladenovic/ Wikimedia Commons


09.01.2014

Deformacija nožnega palca - hallux valgus

Deformacija stopala, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok, je še posebej pogosta pri ženskah. Na njen razvoj namreč najbolj vpliva nošenje trdih, spredaj zoženih zaprtih čevljev z visoko peto. Nekateri že poznate bolečo izboklino, ki otežuje normalno hojo. Govorili bomo o valgusni deformaciji palca na nogi. Palec se pomakne proti malim prstom, sklep se zadebeli in izboči, kar ni le lepotni problem. Kako lahko pomagajo zdravniki je Iztok Konc poizvedel v Splošni bolnišnici na Jesenicah. Zdravljenje bo predstavil ortoped Andrej Prlja. Foto: Klinikum Bad Abbach


02.01.2014

Tobak in zdravje ustne votline

Odločitev, da opustimo kajenje, je pogosta novoletna zaobljuba. Koristna je za našo denarnico, še bolj pa za naše zdravje. Danes bomo v oddaji Ultrazvok izpostavili vpliv tobaka na zdravje ustne votline. Ne gre le za možnost rakavega obolenja, kajenje med drugim vpliva tudi na potek in zdravljenje parodontalne bolezni ter na verjetnost uspešne vsaditve implantatov. Sogovornik v oddaji bo zobozdravnik prof. dr. Matjaž Rode. Z njim se je srečal Iztok Konc.


26.12.2013

Poseg proti simptomom Parkinsonove bolezni

Nevrokirurg dr. Tadej Strojnik v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru s svojo ekipo že pet let izvaja zahteven poseg, ki omogoča učinkovito lajšanje nekaterih simptomov Parkinsonove bolezni. V prizadete predele možganov – v globoka možganska jedra – vgradijo elektrode, ki po posegu omogočajo stimulacijo teh jeder. Številne tuje raziskave so namreč potrdile, da stimulacija globokih možganskih jeder učinkovito odpravlja nekatere pogoste motnje gibanja, ki se pojavijo ob Parkinsonovi bolezni. Dr. Tadej Strojnik bo poseg podrobneje predstavil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je v Mariboru pogovarjal Iztok Konc. Foto: Boston Scientific Foundation


19.12.2013

Pasti sladkanja s fruktozo

Ko so strokovnjaki iskali možne vzroke za epidemijo debelosti, ki je v zadnjih desetletjih zajela Združene države Amerike in se razširila že tudi v Evropi, so prišli do presenetljive ugotovitve. Izkazalo se je namreč, da so za izbruh debelosti bolj kot maščobe odgovorni ogljikovi hidrati oziroma sladkorji – natančneje – sadni sladkor oziroma fruktoza. Podatki, ki so jih razkrile študije, so namreč pokazali, da lahko prevelika količina fruktoze v prehrani povzroči debelost in druge zdravstvene zaplete ter obolenja. Ker se povezanost med debelostjo in uživanjem hrane sladkane s fruktozo dotika prav vsakega in je zato še kako aktualna, bomo v oddaji Ultrazvok o njej podrobneje spregovorili z zdravnico Evo Topole s Klinike Golnik. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc.


12.12.2013

Dr. David Perše v Clevelandu

Medicina je ena izmed panog, ki so v Clevelandu v razvoju in vzponu in gre za eno od vodilnih mest v zdravstveni oskrbi in praksi v tem delu Združenih držav Amerike. V zasebni bolnišnici, nedaleč stran od centra mesta, pa je pred dvema letoma mesto predsednika in tudi direktorja zasedel splošni kirurg dr. David Perse ali Perše, kot se je predstavil Mojci Delač, ki ga je z radijskim mikrofonom obiskala v njegovi pisarni. Kako je razmišljal o medicini, izzivih vodenja bolnišnice ter kako mu pri tem »pomagajo« slovenske korenine, boste med drugim slišali v današnji oddaji Ultrazvok.


04.12.2013

Integrativna medicina

Sodelovanje in združevanje konvencionalne in komplementarne medicine vzbuja zanimanje in poraja dileme ter pomisleke. Hkrati pa je to proces, ki se mu tudi pri nas ne bomo mogli izogniti. Podrobneje o tem prim. mag. Marija Komar Cesar (akupunktura), prof. dr. Zmago Turk, dr. Zdenka Čebašek Travnik in Ana Krušič Kaplja, dr. med. (homeopatija).


27.11.2013

Radiojod

Zdravljenje žleze ščitnice z radioaktivnim jodom. Dr. Edvard Pirnat z Oddelka za bolezni ščitnice UKC Ljubljana bo podrobneje pojasnil potek terapije in potrebne previdnostne ukrepe.


Stran 28 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov