Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


Ultrazvok

906 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


03.03.2016

Z imunoterapijo in tarčnimi zdravili uspešno nad pljučnega raka

Raziskovanje novih zdravil za rakava obolenja spremljajo vzponi in padci. Uspehu sledi neuspeh, navdušenju razočaranje. Tokratno oddajo Ultrazvok je vzpodbudil optimizem, ki veje iz besed bolnikov in zdravnikov ter temelji na izsledkih študij o učinkovitosti sodobnih bioloških zdravil. Z njimi se zdaj uspešno spopadamo tudi z rakom pljuč. Njegova prognoza je bila slaba, z novo imunoterapijo in zdravljenjem s tarčnimi zdravili pa se je zgodil preobrat. Zdaj tudi pljučni rak postaja vedno bolj obvladljiva bolezen. Podrobneje o tem prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc


25.02.2016

Prihaja četrta spolna bolezen tudi k nam?

Potrjen je prvi primer limfogranuloma venerum v Sloveniji. Gre za spolno prenosljivo okužbo, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi. Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: StuartConner/ Flickr, cc


18.02.2016

Trebušna debelost je nevarna bolezen

Čeprav mnogi strokovnjaki preventivne medicine zagovarjajo predvsem pozitivna in vzpodbudna sporočila, ne moremo in ne smemo olepšati dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen. Študije namreč pravijo, da prevelik obseg trebuha povzroča rakava obolenja, žolčne kamne, putiko, depresijo, cirozo jeter, artritis, krčne žile. Obseg pasu, ki je večji od 80 cm pri ženskah in nad 94 cm pri moških, poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. In zakaj? Maščobne celice v trebuhu izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Na zatožni klopi oddaje Ultrazvok bo tokrat trebušna debelost. Prisluhnite argumentom in priporočilom, ki jih je v pogovoru z Iztokom Koncem predstavila doc. dr. Mojca Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: Rich/ Flickr, cc


11.02.2016

Biološko zdravilo upočasni starostne okvare vida

Dr. Polona Jaki Mekjávić je strokovnjakinja za zdravljenje bolezni očesne mrežnice. Na Očesni kliniki v Ljubljani je pred leti začela z zdravljenjem starostne degeneracije rumene pege s sodobnimi biološkimi zdravili, ki zaustavijo slabšanje vida. S klinično študijo je potrdila, da so zdravila učinkovita in varna, vendar pa z njimi lahko pomagamo le določenim bolnikom. Starostno pešanje vida se lahko začne že po 50 letu. Opazimo, da je slika vedno bolj popačena in izkrivljena, barve so manj intenzivne, kontrasti slabši. Prizadeti ne morejo več brati, ne vidijo na uro, ne prepoznajo obrazov drugih ljudi. Več o starostni degeneraciji rumene pege in o možnostih zdravljenja s prof. dr. Polono Jaki Mekjávić v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Community Eye Health, Richard Leung/Kings College Hospital/ Flickr, cc


04.02.2016

Izbruh virusa Zika

Hitrost, s katero se širi virus Zika, je alarmantna. Še bolj pa je zaskrbljujoče, da naj bi okužba povzročala rojstvo dojenčkov, ki se rodijo z neobičajno majhnimi glavami. Povezava znanstveno še ni potrjena, vendar pa je sum, da Zika povzroča prirojene deformacije in nevrološke motnje novorojenčkov, velik. Več in podrobneje o tem bodo v oddaji Ultrazvok povedali domači in tuji strokovnjaki. Odgovorili bodo tudi na druga pogosta vprašanja o virusu Zika. Kako nevaren je za otroke in ženske? Ali se prenaša iz človeka na človeka? Kakšna je verjetnost, da bi se komarji, ki širijo okužbo, pojavili tudi pri nas? Zakaj je prišlo do tako velikega izbruha bolezni? Za okužbo z virusom Zika za zdaj ne poznamo ne zdravila in tudi ne cepiva. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: IAEA Imagebank/ Flickr, cc


28.01.2016

Kri je dragocena tekočina

Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti dragocene krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah. Brez pripravkov in zdravil iz krvi krvodajalk in krvodajalcev si kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine ne moremo predstavljati. V Sloveniji zberemo približno 42.000 litrov krvi na leto. Kako dragocena je, potrjujejo prizadevanja strokovnjakov, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Nekatere novosti s področja transfuzijske medicine bo v oddaji Ultrazvok predstavil zdravnik Primož Poženel z Zavoda za transfuzijsko medicino. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dave Herholz/ Flickr, cc


21.01.2016

Razvijmo čuječnost v sebi

Ali vas je že kdaj prešinila misel, da življenje teče mimo vas? Gledamo, ne da bi zares videli, poslušamo, a ne slišimo. Delujemo kot roboti. Morda nam lahko pomaga čuječnost. To je lastnost; zmožnost, da se svojega lastnega doživljanja in tudi dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Ta odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje pa imajo na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke. Podrobneje o čuječnosti in tudi o tem, kako se je lahko priučimo, se je Iztok Konc za oddajo Ultrazvok pogovarjal s psihologinjo mag. Majo Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: MitchellJoyce/ Flickr, cc


14.01.2016

Začaran krog spolnosti in drog

Raziskovalci spolnega vedenja so postali pozorni na fenomen, ki je še posebej pogost med mladimi moškimi v večjih mestih. Le ti za lažje navezovanje stikov, večjo sproščenost in za doseganje intenzivnejšega užitka posežejo po substancah, kot so speed, mefedron, GHB in druge sintetične droge. Te povečajo občutek ljubezni, sreče, empatije in povezanosti. Vendar pa moramo opozoriti tudi na temno plat; tovrstne substance nam namreč prej ali slej izstavijo račun. O »chemsexu«, kot trend poimenujejo strokovnjaki, bo spregovorila zdravnica in psihoterapevtka Mina Paš iz Združenja DrogArt. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anton Bogomolov


07.01.2016

Sladkosnede nosečke

Na rast in razvoj otroka v najzgodnejšem obdobju pomembno vpliva prehrana, so zapisali strokovnjaki, ki so sodelovali pri raziskavi s pomenljivim naslovom »Moje-mleko.si«. Materino mleko je za vsakega zdravega dojenčka najboljša hrana, njegova sestava in kakovost pa sta povezani s prehrano matere med nosečnostjo in po njej. Dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike se je ob tem vprašal, kako se pri nas nosečnice in doječe matere držijo prehranskih priporočil, česa zaužijejo preveč in katerih hranil je v njihovi prehrani premalo. Njegovim ugotovitvam prisluhnite v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Susan/ Flickr, cc


31.12.2015

Slovenska revmatologinja bistveno izboljšala prepoznavanje sj?grenovega sindroma

Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sj?grenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze: sjögrenov sindrom. Podrobneje o bolezni, ki najpogosteje prizadene ženske po 40. letu starosti, in o izjemnem dosežku naše raziskovalke v oddaji Ultrazvok. Pripravil jo je Iztok Kônc. Foto: Stu/ Flickr, cc


24.12.2015

Dobri obeti za nedonošenčke

Deklica Erin je letošnja najmanjša in najlažja novorojenčica, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice. Rodila se je kar 17 tednov prezgodaj in ob rojstvu tehtala 370 g in merila 24 cm in pol. Prezgodaj rojenih otrok je v Sloveniji vsako leto približno 1400. Kako je pri nas poskrbljeno za nedonošenčke in če prezgodnje rojstvo vpliva na njihov telesni in duševni razvoj, nas je zanimalo v oddaji Ultrazvok. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani smo obiskali raziskovalko dr. Tatjano Robič, v ljubljanski porodnišnici pa smo se srečali z dr. Lilijano Kornhauser Cerar. Novice so vzpodbudne, zato prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: JoshuaSmith/ Flickr, cc


17.12.2015

Sočasna presaditev trebušne slinavke in ledvice

Letos so v ljubljanskem Kliničnem centru operirali že trinajstega pacienta, ki so mu sočasno presadili trebušno slinavko in ledvico. Zahtevno dvojno transplantacijo so prvič opravili že leta 2009. Izsledki izkušenj in študij potrjujejo, da je hkratna presaditev trebušne slinavke in ledvice učinkovita metoda zdravljenja za skrbno izbrane bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2. Poseg izboljša kakovost življenja bolnikov in podaljša njihovo življenje. O zahtevni operaciji se je na Oddelku za nefrologijo UKC Ljubljana z nefrologom prof. dr. Damjanom Kovačem in kirurgom doc. dr. Alešem Tomažičem pogovarjal Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Djneight/ Flickr, cc


10.12.2015

Revmatična polimialgija

Ali tudi vi zjutraj zaradi bolečin v ramenih in vratu težko vstanete iz postelje? Ali potrebujete pomoč pri oblačenju? Ali ste starejši od petdeset let? Pomagal vam bo obisk in pregled pri specialistu revmatologu. Prof. dr. Matija Tomšič pravi, da so bolniki z revmatično polimialgijo gotovo med najbolj hvaležnimi pacienti. Z zdravili, ki jim jih predpiše, namreč njihove težave hitro in učinkovito umiri; in pri večini bolnikov se življenje lahko vrne na stare tirnice. Podrobneje o revmatični polimialgiji, boleči vendar obvladljivi bolezni, v tokratni oddaji Ultrazvok. K poslušanju vas vabita dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: NicolePierce/ Flickr, cc


03.12.2015

Pljučnica ni mačji kašelj

Še posebej ogroža starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in majhne otroke. Zaradi nje morajo pri nas na zdravljenje v bolnišnico letno sprejeti kar okoli 6.000 ljudi. V tokratni oddaji Ultrazvok bomo govorili o pnevmokokni pljučnici. Čeprav jo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki in se proti njej zaščitimo s cepljenjem, pa zdravniki opozarjajo, da je še vedno življenjsko nevarna in se lahko konča tudi s smrtjo bolnika. Na vprašanja o pnevmokokni pljučnici bo odgovarjal prof. dr. Matjaž Jereb s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: RotchThomasMorgan/ WikimediaCommons


26.11.2015

HIV = STIGMA

Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo? Vprašanji, ki nas v letu 2015, ko obeležujemo 30 let od prvih zabeleženih primerov HIV/ aidsa pri nas in ko so nam na voljo najboljša zdravila, še vedno vznemirjata. O stigmi, s katero smo obremenili osebe, ki živijo s HIVom, bodo v oddaji Ultrazvok spregovorili mag. Janja Križman Miklavčič, asist. Evita Leskovšek in prof. dr. Janez Tomažič. Oddajo pripravlja Iztok Konc. Foto: Ttfnrob/ Flickr, cc


19.11.2015

Diagnoza: okužba z virusom HIV

V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset. Manj testov kot pri nas naredijo le še v Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in v Grčiji. Na vprašanje, zakaj je edino pametno, da se ob sumu na okužbo z virusom HIV odločimo za testiranje, bo v oddaji Ultrazvok odgovoril prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pojasnil bo pomen zgodnjega začetka zdravljenja, spregovoril o prednostih in slabostih sodobnih protivirusnih zdravil ter opozoril na stigmo, s katero smo obremenili ljudi, ki živijo s HIVom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Logotip kampanje.


12.11.2015

Prostata - skrb vsakega moškega

Statistika ni ohrabrujoča – v Sloveniji zaradi raka prostate vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh. Skrb vzbuja tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto vztrajno narašča. Kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova hormonska zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni. Podrobneje v oddaji Ultrazvok dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani, Sandi Poteko iz Splošne bolnišnice Celje in Borut Gubina iz UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem. Zdrava prostata je majhna in čvrsta (levo), rakasto spremenjena pa povečana (desno). Foto: DayDonaldson/ Flickr, cc


05.11.2015

Nosečniška poškodba medenice

Ko se žensko telo pripravlja na porod, se v drugi polovici nosečnosti začne spreminjati tudi medenica. Pod vplivom hormona progesterona se zmehča in odebeli vezivna ploščica med sramnima kostema. To je povsem fiziološki proces; kadar pa se preveč zmehča in razmakne, nastopijo hude bolečine, težave pri hoji, uhajanje urina. Zakaj je tej poškodbi medenice, ki ji zdravniki rečejo simfizioliza, treba nameniti ustrezno pozornost, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil ginekolog in porodničar dr. Leon Meglič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: University of Liverpool/ Flickr, cc


29.10.2015

Sodobna kamera za slikanje koronark

Štiristo tisoč evrov je vrednost nove gama kamere za slikanje srca, s katero so na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana zamenjali staro, ki je bila v uporabi že 23 let. Prve izkušnje zdravstvenega osebja in bolnikov so pozitivne, saj nova kamera omogoča večjo kakovost posnetkov, manjšo izpostavljenost sevanju in tudi krajši čas slikanja. Dobljeni podatki bodo zdravnikom še natančneje povedali, kakšen je pretok krvi skozi koronarne arterije in srčno mišico. To je pomembno pri diagnosticiranju in zdravljenju koronarne bolezni, ki jo uvrščamo med najpogostejša srčna obolenja sodobnega časa. Več o novi kameri pa v oddaji Ultrazvok v pogovoru z doc. dr. Barbaro Gužič Salobir. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana


22.10.2015

Nova strategija za učinkovito in prijazno kemoterapijo

Uspehi kažejo, da ni znanstvenega problema, ki ga prof. ddr. Boris Turk z Instituta Jožef Stefan in njegovi sodelavci ne bi znali rešiti. Razvijajo nove strategije za diagnosticiranje in zdravljenje rakavih obolenj. Njihove raziskave posegajo na nivo celice; v središču proučevanja so celični organeli, imenovani lizosomi, in encim katepsin B. Sistem je uspešno prestal testiranje na miškah, o svojih ugotovitvah pa so že poročali v strokovnih revijah in na mednarodnih konferencah. Nas pa bo prof. ddr. Boris Turk z njimi seznanil v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Turk Boris in sodelavci: Selective Targeting of Tumor and Stromal Cells By a Nanocarrier System Displaying Lipidated Cathepsin B Inhibitor. Angewandte Chemie. 2014 - 53/ 38


Stran 23 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov