Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


Ultrazvok

906 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


21.06.2018

Novi primeri ošpic v Sloveniji in sosednjih državah

Prejšnji teden so v Mariboru potrdili tri nove primere ošpic pri nas. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra s Pediatričnega oddelka mariborskega Kliničnega centra. O ošpicah poročajo tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter sosednje Hrvaške – samo v Dubrovniku je letos zbolelo že več kot deset ljudi. Večje število obolelih za ošpicami še vedno beležijo v Franciji, Italiji, Grčiji, Romuniji. Ker se z vsakim novim primerom pojavijo številna vprašanja, ki terjajo strokovne odgovore, bomo v studiu gostili zdravnico Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ WikimediaCommons, cc


14.06.2018

Dojenje in cepljenje učinkovita v boju proti raku

V Sloveniji ni veliko priložnosti, da bi se pogovarjali z dobitnikom Nobelove nagrade in poslušali njegovo predavanje. Prejšnji teden pa nam je uspelo! Ljubljano je obiskal profesor Harald zur Hausen. Nemški Nobelovec je dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom. Nagrada je bila spodbuda za nadaljnje raziskave. Zadnji dve desetletji tako išče odgovor na vprašanje, ali uživanje mlečnih izdelkov in rdečega mesa res lahko vodi do raka. In zakaj priporoča dojenje? Prisluhnite oddaji Ultrazvok. Z Nobelovim nagrajencem prof. Haraldom zur Hausnom se je srečal Iztok Konc. Foto: Microbe World/ Flickr, cc


07.06.2018

Slovenska znanstvenica na sledi genom za osteoporozo

Osteoporoza prizadene relativno velik del starejše populacije. Po ocenah strokovnjakov zanjo zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, je ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Raziskovalna skupina, ki jo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani vodi prof. dr. Janja Marc, si je zato zastavila pomemben cilj: odkriti želijo gene, ki so odgovorni za nastanek osteoporoze. Njihove raziskave so že obrodile prve sadove. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc


31.05.2018

Siva mrena zamegli vid sladkornih bolnikov

Med zdravstvenimi tegobami, ki spremljajo zrela leta in starost, je tudi siva mrena ali katarakta. Gre za bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi sive mrene ob vid kar okoli 20 milijonov ljudi. Vzrokov, da nastane siva mrena, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Iztok Konc se je na Očesni kliniki v Ljubljani pogovarjal z očesno kirurginjo prof. dr. Mojco Globočnik Petrovič. Foto: Siva mrena ali katarakta je bolezen očesne leče, zaradi katere je vid nejasen in meglen. National Eye Institute, National Institutes of Health/ WikimediaCommons, public domain


24.05.2018

Rak jajčnikov

Imela sem srečo, imela sem srečo, ponovi gospa Vesna Bregar. Zdravnik ji je pred dvema letoma odkril raka na jajčnikih. Ker je bila bolezen še v zgodnji fazi, je bilo zdravljenje uspešno in gospa Bregar danes z optimizmom in veseljem zre v prihodnost. Podrobneje o raku jajčnikov v oddaji Ultrazvok gospa Vesna Bregar in onkolog doc. dr. Erik Škof z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Na nedavnem pogovoru o rakih rodil, ki ga je pripravilo Združenje Europa Donna, sta spregovorila tudi za naš Prvi program. Foto: Pixabay, cc


17.05.2018

Strup za putiko so meso, sladila s fruktozo in pivo

Putika je presnovna bolezen. Na njen nastanek vplivajo debelost, sladkorna bolezen, prehrana, ki vsebuje veliko mesa in uživanje piva ter pijač, ki so sladkane s fruktozo. Dolgo je veljalo, da je putika bolezen obilja; da je v največji meri posledica prekomernega uživanja »dobre« hrane in pijače. Danes pa vemo, da je posredi tudi genetika. Podrobneje v oddaji Ultrazvok revmatolog prof. dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: James Heilman, MD/ WikimediaCommons, cc


10.05.2018

Shizofrenija v poznejšem življenjskem obdobju

V literaturi piše, da za shizofrenijo moški najpogosteje zbolijo med 15. in 25. letom starosti, ženske pa med 25. in 35. letom. Kasnejši začetek shizofrenije je manj pogost in verjeten. Toda psihiatrinja Lea Žmuc Veránič z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani med svojim delom opaža, da na zdravljenje sprejmejo tudi paciente, pri katerih se je shizofrenija prvič pojavila šele v zrelih letih – po štiridesetem ali celo po petdesetem letu starosti. Podrobneje o tej tako imenovani pozno nastali shizofreniji v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Leo Žmuc Veránič se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Lokal_Profil/ WikimediaCommons, cc/ Za shizofrenijo oboleva okrog 1% ljudi – v nekaterih deželah je delež večji kot v drugih – v Sloveniji približno 180 oseb na 100.000 prebivalcev.


03.05.2018

Z antihistaminiki nad seneni nahod

Po ocenah strokovnjakov kar od 20 do 30 odstotkov ljudi trpi za senenim nahodom, ki ga povzroča alergija na cvetni prah dreves in trav. Zato ne preseneča, da so prav antihistaminiki, s katerimi blažimo znake in simptome senenega nahoda, med najbolj pogosto uporabljenimi zdravili. Alergologinja asist. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik izpostavlja, da so antihistaminiki varna in učinkovita zdravila, z le malo neželenimi učinki. Kljub temu, se jih ne drži najboljši sloves. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc


26.04.2018

Strah pred letenjem

Med strahovi, ki nekaterim grenijo življenje, je tudi strah pred letenjem. Potne dlani, pospešeno dihanje, razbijanje v prsih, stiskanje v želodcu, občutek tesnobe in panike; kadar strah preraste v fobijo, se marsikdo letenju celo odpove. Toda terapevt medicinske hipnoze Mitja Perat z Inštituta za razvoj človeških virov nas pomirja, da je strah pred letenjem tista fobija, ki je najlažje obvladljiva in ozdravljiva. O tem, kako jo premagati, ali še bolje – obvladati, bo pojasnil v oddaji Ultrazvok. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Peter Miller/ Flickr, cc


19.04.2018

Še verjamemo v znanost?

Ali ljudje še verjamemo v znanost? To vprašanje v zadnjem času tare vedno več zdravnikov in raziskovalcev. Zakaj in kako se med ljudmi širi nezaupanje v izsledke »uradne« medicine? Ali je znanost res nemočna proti psevdoznanstvenim trditvam? Ozrimo se samo na razprave o cepljenju, poglejmo, kako močno je zaupanje v nepreverjene metode zdravljenja ali spregovorimo o skepticizmu, ki se širi po svetovnem spletu. Kakšne so lahko posledice za naše zdravje? Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc


12.04.2018

Preozka kožica - fimoza

Pri večini novorojenčkov je ob rojstvu kožica penisa zraščena z glavico. Običajno je tako, saj se dokončno odlepi šele med drugim in šestim letom starosti. Lahko pa se zgodi, da je kožica penisa tudi kasneje še vedno preozka in je ni mogoče potegniti čez glavico. Urolog Robert Kordič s Pediatrične klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok predstavil operativni poseg in druge načine zdravljenja fimoze, kot težavo poimenujejo strokovnjaki. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc


05.04.2018

Kako preprečiti osteoporozni zlom medenice

Zdravniki opozarjajo, da je v zadnjem obdobju vedno več zlomov medenice, ki so posledica osteoporoze. Za te zlome velja, da so še posebej neprijetni in zahtevni. Kako velik izziv za bolnike in zdravnike je osteoporozni zlom medenice, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil prof. dr. Radko Komadina iz Splošne bolnišnice Celje. V pogovoru z Iztokom Koncem bo specialist kirurg in travmatolog med drugim izpostavil, da je bistvo sodobnega zdravljenja osteoporoze prav preprečevanje zlomov kosti. Foto: wwwuppertal/ Flickr, cc


29.03.2018

Kaj, če ženska pozabi vzeti kontracepcijsko tabletko?

Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Kontracepcijske tabletke omogočajo kar 99 odstotno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo. V tokratni oddaji Ultrazvok odgovarjamo na še nekatera pogosta vprašanja, ki zanimajo ženske in tudi moške. Do kdaj ženske lahko jemljejo tabletke? Kaj lahko ženska stori, če jo pozabi vzeti? Kdaj in kako do jutranje tabletke? Na vprašanja Iztoka Konca odgovarja dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – tretjič! Foto: Pixabay, cc


22.03.2018

Antioksidanti - lovilci škodljivih prostih radikalov

Prosti radikali, oksidativni stres, antioksidanti. Kdor se zanima za zdravo življenje in zdravje, je že zasledil te tri pojme – če ne drugje, pa v oglasnih sporočilih. Povezani so s srčno-žilnimi zapleti, revmatičnimi obolenji in rakom, ne nazadnje tudi s staranjem. Vendar od te naštete trojice nas le antioksidanti varujejo pred njimi. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je o moči antioksidantov pogovarjal s prof. dr. Samom Kreftom s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Foto: Tracer Bullet/ Flickr, cc


15.03.2018

S kot stranski učinki kontracepcijskih tabletk

Zanesljiva zaščita je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med najzanesljivejše metode za preprečevanje nenačrtovane nosečnosti sodijo kontracepcijske tabletke. V prvi oddaji Ultrazvok o tabletkah smo odgovorili na vprašanje »Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? «, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli njihove stranske učinke. Prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana pravi, da so neželeni učinki kontracepcijskih tabletk manj pogosti, kot se zdi na prvi pogled. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – drugič! Foto: Bryancalabro/ WikimediaCommons, cc


08.03.2018

Celice, ki obnovijo sklepni hrustanec

Pred asist. dr. Janjo Zupan s Fakultete za farmacijo v Ljubljani ni lahka naloga. Išče namreč nove metode zdravljenja za bolezni, ki jih zdravniki zdaj še ne znajo pozdraviti. Raziskovalna skupina, v kateri je sodelovala, je odkrila posebne celice, ki so sposobne obnoviti sklepni hrustanec. Še več – te celice so sposobne celo tvoriti sklep na novo. To je dobra novica za ljudi, ki trpijo zaradi obrabe sklepov in nekaterih drugih degenerativnih obolenj kosti in mišic. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Z dr. Janjo Zupan se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Postbear eater of worlds/ Flickr, cc


01.03.2018

Učinkovita kontracepcija z manj stranskimi učinki

Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomembna za spolno in reproduktivno zdravje. Med sredstvi, ki učinkovito preprečujejo zanositev, so na prvem mestu zagotovo kontracepcijske tabletke. Kakšne hormonske tabletke so na tržišču? Katere hormone vsebujejo in v kakšnih koncentracijah? Kako delujejo na žensko telo? Ali v času dojenja ženska res ne more zanositi? V oddaji Ultrazvok sprašuje Iztok Konc, odgovarja ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Kontracepcijske tabletke od A do Ž – prvič! Foto: Bepple/ Flickr, cc


22.02.2018

3D-slika zob razkrije granulom

Kadar želijo zobozdravniki natančno videti procese in strukture v ustni votlini, nas napotijo na tridimenzionalno slikanje zob z računalniško tomografijo. Jasna in ostra slika jim je v pomoč pri odkrivanju granulomov in zdravljenju zobnih korenin. Nanjo se oprejo pri vstavljanju zobnih vsadkov in odstranjevanju osmic. Podrobneje o 3D-slikanju zob v tokratnem Ultrazvoku. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Alešem Fidlerjem, ki na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana vodi Center za zobne bolezni in endodontijo. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc


15.02.2018

Sladkor uničuje telo

Sladkor lahko tudi desetletje ali več tiho uničuje naše telo. »Pacienti so pogosto presenečeni, ko jim povemo, da imajo sladkorno bolezen,« opozarja dr. Aleš Skvarča s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Ljudje namreč pogosto prezremo opozorilne znake sladkorne bolezni, povišane koncentracije sladkorja v krvi pa ne zaznajo niti običajne meritve glukoze na tešče. Kaj torej priporoča dr. Skvarča – kako lahko prepoznamo prve zametke diabetesa? Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: OregonStateUniversity/ Flickr, cc


08.02.2018

V čuječnosti je moč in pomoč

Da bi se v vsakdanjem življenju lažje spoprijemali s stresom, se vedno več ljudi zateče k čuječnosti. »Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati,« pravi psihologinja Maja Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čuječnost izboljša kakovost življenja, zmanjša stres, tesnobnost in depresivnost. Kako se jo lahko priučimo, boste izvedeli v oddaji Ultrazvok. Z mag. Majo Bajt se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Cristopher Michel / Flickr, cc


Stran 17 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov