Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


Ultrazvok

906 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


01.02.2018

Pregled, ki lahko razkrije multiplo sklerozo

Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema. Čeprav vzroka zanjo še ne poznamo, pa je zdaj na voljo že petnajst zdravil, ki multiplo sklerozo učinkovito umirijo. Strokovnjaki pa raziskujejo naprej. Pregledali so postopke, s katerimi bi multiplo sklerozo lahko čim prej prepoznali, napovedali potek bolezni in zdravljenja. Izkazalo se je, da jim je pri tem lahko v veliko pomoč pregled tekočine, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Kaj vse zdravnikom pove analiza tako imenovanega možganskega likvorja, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nevrolog prof. dr. Uroš Rot s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC Ljubljana. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Govind Bhagavatheeshwaran, Daniel Reich, National Institute of Neurological Disorders and Stroke, National Institutes of Health/ Flickr, cc. Slika možganov bolnika z multiplo sklerozo z magnetno resonanco.


25.01.2018

»Pravi izvidi v pravem času,« na Kliniki Golnik

Kadar čakamo na laboratorijske izvide, želimo in pričakujemo, da so hitri in zanesljivi. Na osnovi rezultatov namreč zdravnik postavi diagnozo in se odloči za vrsto terapije. Kljub temu je laboratorijska medicina pogosto prezrta. V današnji oddaji Ultrazvok prav zato izpostavljamo delo v Laboratoriju za klinično biokemijo in hematologijo na Kliniki Golnik. Z nedavno pridobljeno akreditacijo se uvrščajo med najboljše medicinske laboratorije pri nas in tudi širše. Iztok Konc se je pogovarjal z vodjo laboratorija doc. dr. Piko Meško Brguljan. Foto: Klinika Golnik/ Ocenjevanje laboratorija. Sogovornica dr. Meško Brguljan je prva z leve.


18.01.2018

Vsaditev umetne roženice – novo okno v svet

Kako zelo pomembne so zdrave oči in vid, potrjujejo naslovi, s katerimi smo v medijih pospremili novico o novem uspehu naših očesnih kirurgov. Beremo: »Vrhunski dosežek slovenskih oftalmologov«, »Uspešno opravljena prva vsaditev umetne roženice v Sloveniji«, »Z umetno roženico vrnili vid slepemu«. Bolnik, ki je bil zaradi kemične poškodbe oči skoraj popolnoma slep, zdaj lahko brez očal bere časopise. Zahteven poseg sta opravila zdravnica Alja Črnej in primarij Vladimir Pfeifer. O tem pomembnem dosežku se je z dr. Pfeiferjem v operacijskem bloku Očesne klinike UKC Ljubljana za oddajo Ultrazvok pogovarjal Iztok Konc.


11.01.2018

Kaj je pametno vedeti o ošpicah

Prva dva letošnja primera ošpic v Sloveniji odpirata številna vprašanja. Kako se ošpice prenašajo? Zakaj so tako nevarne? Kakšni so prvi znaki in simptomi ter kako naj ravnamo, če le te opazimo pri sebi ali pri svojem otroku? Izpostavili bomo tudi cepljenje proti ošpicam. Zakaj sta potrebna dva odmerka in zakaj lahko zbolijo tudi tisti, ki so cepljeni? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Zdravnica Nadja Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Iztok Konc. Foto: CDC/ Dr. Heinz F. Eichenwald


04.01.2018

Srčni spodbujevalnik v velikosti malo večje kapsule

V oddaji Ultrazvok bo gospod Albino Prodáni povedal, kako mu je nov srčni spodbujevalnik rešil in izboljšal življenje. Zdravniki ljubljanskega Kliničnega centra so namreč v preteklih tednih prvim sedmim srčnim bolnikom vstavili sodobne spodbujevalnike, ki so bistveno manjši in lažji od predhodnih. O prednostih le teh in poteku operacije bo podrobneje govoril prof. dr. Igor Zupan s Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. Poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Zdravstveni tim: kardiolog dr. Igor Zupan je tretji z leve; ob njem, četrti z leve je srčni kirurg dr. Tomislav Klokočovnik. (UKC Ljubljana)


28.12.2017

Nekateri so jutranji slavčki, drugi pa nočne sove

Zakaj so nekateri ljudje jutranji slavčki, drugi pa nočne sove? Kaj uravnava ritem spanja? Kako na naše zdravje vplivata nočno in izmensko delo? Znanstveniki so dolgo ugibali, kako smo se ljudje prilagodili na menjavo dneva in noči. Letošnji Nobelovi nagrajenci Hall, Rosbash in Young so v osemdesetih letih odkrili gene za našo notranjo biološko uro. Kako le ta tiktaka, pa boste izvedeli v tokratni oddaji Ultrazvok. Z nami bo dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru. Z njim se je srečal Iztok Konc. Foto: Alan Levine/ Flickr, cc


21.12.2017

Kaj se po možganski kapi dogaja z govorom in spominom

Dr. Veronika Rutar Gorišek je nevrologinja in raziskovalka. Preučuje, kako možganska kap prizadene govor in spomin. Pravi, da ima za nas dobro in slabo novico. Podrobneje bo o tem govorila v tokratni oddaji Ultrazvok. V literaturi sicer lahko preberemo, da so možganske celice zelo občutljive in ob kapi začnejo že po nekaj minutah propadati. Vendar pa se obenem sprožijo tudi procesi, ki v večji ali manjši meri pripomorejo k popravljanju poškodovanih možganskih centrov. Z dr. Veroniko Rutar Gorišek z Nevrološke klinike v Ljubljani se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: dierk schaefer/ Flickr, cc


14.12.2017

Dejstvo: zobna gniloba in parodontoza sta največkrat posledica slabe ustne higiene

Čeprav zdravje postavljamo na prvo mesto, pa opozoril, navodil in nasvetov zdravstvenih delavcev običajno ne slišimo prav radi. Kljub temu bomo v oddaji Ultrazvok povedali kar naravnost sledeče dejstvo: med nami je zelo malo takih, ki si redno in pravilno umivajo zobe. Rezultat slabe ustne higiene sta zobna gniloba in parodontalna bolezen. Obe lahko vodita v izpadanje zob. Kako bi torej morali skrbeti za svoje zobe? Kakšna zobna ščetka je najboljša in kdaj pride v poštev zobna nitka? Zakaj je zobna pasta le kozmetični dodatek? Kako pa vzdržujemo čistočo zobne proteze? Na ta in še druga vprašanja odgovarjata zobozdravnik Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani in ustna higieničarka Ana Zupančič. Za oddajo Ultrazvok se je z njima pogovarjal Iztok Konc. Foto: Laura Taylor/ Flickr, cc


07.12.2017

Brez zdravil nad sladkorno bolezen

Leta sladke in mastne hrane ter nezdravo življenje pogosto vodijo v sladkorno bolezen. Zdravniki jo letno na novo odkrijejo pri kar 11.000 prebivalkah in prebivalcih Slovenije. Posledice sladkorne bolezni so lahko zelo hude, zato je ob diagnozi nujna sprememba življenjskega sloga. Ves trud se splača – saj študije potrjujejo, da lahko stroga dieta obrne tok sladkorne bolezni. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok doc. dr. Andraž Stožer z Medicinske fakultete v Mariboru. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: T Sheppard/ Flickr, cc


30.11.2017

Projekt Imuno osvešča o cepljenju

V ponedeljek je Evropska komisija podelila nagrade (EU Health Award 2017) nevladnim organizacijam s področja promocije cepljenja. Zmagal je projekt Imuno, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije. Njihov cilj je javnosti približati dejstva o cepljenju, predstaviti novosti in opozoriti na odgovornost pri sprejemanju odločitve za ali proti cepljenju. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Iztoku Koncu sta se v studiu pridružili študentki medicine Eva Vrščaj in Danaja Plevel. Foto: Društvo študentov medicine Slovenije


23.11.2017

Nevrologi o Parkinsonovi bolezni

V tokratni oddaji Ultrazvok bodo trije specialisti nevrologi govorili o zdravljenju napredovale oblike Parkinsonove bolezni. Gre za degenerativno bolezen živčevja. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje. Gostje oddaje Ultrazvok: dr. Pablo Mir iz Seville, dr. Martin Rakuša iz Maribora in dr. Uroš Rot iz Ljubljane. Na Slovenskem nevrološkem kongresu jih je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Timothy K Hamilton/ Flickr, cc


16.11.2017

Nezaščiten spolni odnos je tveganje za sifilis

Klamidija, gonoreja in sifilis so spolne bolezni, ki jih lahko učinkovito pozdravimo z antibiotiki. Tokrat izpostavljamo sifilis, nekaterim znan kot lues. Prof. dr. Mojca Matičič, ki vodi Ambulanto za spolno prenosljive okužbe v Ljubljani, opozarja, da je sifilis danes spet aktualen. Zdravniki namreč zadnja leta beležijo vedno več primerov. Kako in kdaj se okužimo s sifilisom? Kateri so najbolj značilni znaki in simptomi? Kakšna je diagnostika in zakaj je pomembno, da se okužbo odkrije čim prej? Ali penicilin še deluje proti sifilisu? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Tomizak/ Flickr, cc


09.11.2017

Glioblastom je najpogostejši možganski tumor

Ali je uporaba mobilnih telefonov povezana z večjo pojavnostjo glioblastoma? Študije kažejo, da ne, pravi onkolog Uroš Smrdel. Pritrdi mu tudi mlada raziskovalka Barbara Breznik. In kaj je glioblastom? To je najpogostejši možganski tumor, za katerim v Sloveniji letno zboli približno 70 ljudi. Zdravniki in raziskovalci si o glioblastomu zastavljajo številna vprašanja, saj predvidevajo, da jih bodo odgovori pripeljali do novih, bolj uspešnih poti zdravljenja. Več z Barbaro Breznik z Nacionalnega inštituta za biologijo in dr. Urošem Smrdelom z Onkološkega inštituta v oddaji Ultrazvok. Z njima se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: dierk schaefer/ Flickr, cc


02.11.2017

Atipične pljučnice potekajo prikrito in zahrbtno

Pred nami so hladni meseci, ki na preizkušnjo postavijo naš imunski sistem. Ta se mora upreti virusom prehlada in gripe ter povzročiteljem pljučnic, ki so v tem obdobju pogostejše. Še posebej zahrbtne so tako imenovane atipične pljučnice. Ker so njihovi znaki in simptomi velikokrat neznačilni in prikriti obstaja nevarnost, da odlašamo z obiskom pri zdravniku. Podrobneje v oddaji Ultrazvok mag. Janja Blatnik iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc


26.10.2017

S svojo prehojeno potjo opogumljata in osveščata

Nerazumevanje bolezni in številni miti o raku dojk vodijo do stigme, ki je včasih lahko celo hujša od bolezni same. Vedno več žensk si zato vsak oktober pripne rožnato pentljo in o svoji izkušnji z rakom spregovori na glas. Na nedavni okrogli mizi sta pred polno predavalnico Biotehniške fakultete v Ljubljani o svojem boju pripovedovali novinarka in ambasadorka Združenja Europa Donna Barbra Drnač in prostovoljka Društva onkoloških bolnikov Jožica Mestnik. Z medicinskega vidika pa so rak dojk osvetlili prof. dr. Janja Ocvirk in Maja Ebert Moltara z Onkološkega inštituta ter prof. dr. Jože Pižem z Medicinske fakultete v Ljubljani. Poudarke z okrogle mize je zbral Iztok Konc. Foto: _e.t./ Flickr, cc


19.10.2017

Previdno z ameriškim slamnikom in žajbljem

Ljudsko izročilo že od nekdaj prisega na dobrodejne učinke zdravilnih rastlin. Znanje o njihovi moči se prenaša iz roda v rod, znan slovenski pregovor pa pravi: »Za vsako bolezen rož'ca rase.«. Z napredkom znanosti se zdravilne rastline vse bolj uveljavljajo tudi v uradni medicini. Pred sezono prehladnih obolenj in gripe izpostavimo znane zdravilne učinke ameriškega slamnika, žajblja in sleza, ki krepijo imunski sistem in blažijo obolenja dihal. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Virginia (Ginny) Sanderson/ Flickr, cc


12.10.2017

Parodontalna bolezen – ko krvavijo dlesni in se majejo zobje

Pravzaprav je nenavadno, da se parodontoza ne pojavi pri vseh ljudeh, pravi doc. dr. Rok Gašperšič s Centra za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike v Ljubljani. Ocena strokovnjakov namreč je, da ima vsaj enega od znakov parodontalne bolezni več kot 90 odstotkov ljudi. Na srečo pa huda oblika obolenja prizadene le do 15 odstotkov prebivalcev. In kakšni so znaki? Krvavenje ob ščetkanju in nitkanju zob, otekanje dlesni, slab zadah in majavost zob. Podrobneje o parodontalni bolezni v tokratni oddaji Ultrazvok. Z dr. Rokom Gašperšičem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Onetimeuseaccount/ WikimediaCommons, cc


05.10.2017

Vsaka resna okužba se lahko zaplete s sepso

V tokratni oddaji Ultrazvok ne bomo govorili o cepljenju, čeprav bomo zaključili prav z njim. Osrednja tema bo sepsa. To je nevarno stanje, pri katerem mikroorganizmi vdrejo v kri in lahko ogrozijo bolnikovo življenje. Potrebna je hitra zdravniška pomoč z intenzivnim zdravljenjem. Ker sepsa še zdaleč ni redka, si zasluži našo pozornost. Iztok Konc se je pogovarjal s prof. dr. Matjažem Jerebom s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Bill McChesney, Flickr, cc


28.09.2017

Kar bi rade vedele o materničnem vložku

Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana. Podrobneje o materničnem vložku – ali natančneje o sodobnih intrauterinih kontracepcijskih sistemih – v tokratni oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Sarah Mirk/ Flickr, cc


21.09.2017

Velika moč bioloških in podobnih bioloških zdravil

Sodobna biološka zdravila so že marsikateremu bolniku rešila življenje. Kot zelo učinkovita so se izkazala zlasti na dveh področjih: pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj in avtoimunskih bolezni. Terapija z biološkimi zdravili je varna in ima manj stranskih učinkov, vendar je draga in zato manj dostopna. Rešitev je v tako imenovanih podobnih bioloških zdravilih, ki nastajajo tudi s slovenskim znanjem. Več dr. Dominik Gaser iz Lekove Biofarmacevtike v Mengšu, prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik in prof. dr. Tomaž Lunder z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Za oddajo Ultrazvok se je z njimi pogovarjal Iztok Konc. Foto: University of Michigan School for Environment and Sustainability Follow/ Flickr, cc


Stran 18 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov