Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


Ultrazvok

906 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


15.10.2015

Nosečnost brez alkohola

Anketa med udeleženkami šole za starše na Gorenjskem je razkrila, da je kar tretjina žensk med nosečnostjo najmanj enkrat zaužila alkoholno pijačo. S tem podatkom Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na problematiko uživanja alkohola med nosečnostjo. Več o tem pa psihiatrinja mag. Mercedes Lôvrečič v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Susan/ Flickr, cc


08.10.2015

Multipla skleroza - nova spoznanja

Multipla skleroza je zahrbtna in nepredvidljiva bolezen živčnega sistema, ki najpogosteje prizadene ženske med dvajsetim in štiridesetim letom starosti. Vzroka in zdravila zanjo še vedno ne poznamo. Potekajo pa študije, za katere strokovnjaki predvidevajo, da bodo dale odgovore na številna za zdaj še neodgovorjena vprašanja. Izsledke nekaterih bo predstavila asist. mag. Alenka Horvat Ledinek s Centra za multiplo sklerozo na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Obetavni pa so tudi eksperimentalni modeli, ki jih s sodelavci na beograjski univerzi razvija dr. Djordje Miljković. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: University of Michigan/ Flickr, cc


01.10.2015

Molekule življenja

Prof. dr. Andrej Šali s kalifornijske univerze v San Franciscu zase pravi, da je računalniški biolog. Razvija kompleksne programe, ki analizirajo in simulirajo živahne interakcije med atomi in molekulami v človeških celicah. S tem dr. Šali odpira pot do novih zdravil za bolezni, ki zdaj vsako leto terjajo več sto tisoč življenj. Prof. dr. Andras Nagy z Univerze v Torontu pa je imunolog. Preverja možnosti, kako bi iz katerekoli telesne celice lahko vzgojili novo tkivo ali organ. To bi prineslo velik napredek v regenerativni medicini. Oba vrhunska strokovnjaka sta bila med udeleženci nedavne biokemične konference v Portorožu, ki jo je za oddajo Ultrazvok spremljal Iztok Konc. Foto: UCI UC IRVINE/ Flickr, cc


24.09.2015

Travma človeka zaznamuje

Hudi dogodki, zlorabe in travme pogosto zaznamujejo človeka za celo življenje. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pustita v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vedno znova vračajo v spomin in prizadetemu ne dajo miru. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo ga nočne more. Posttravmatska stresna motnja se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke. Več v oddaji Ultrazvok s psihologom in psihoterapevtom prof. dr. Robertom Mastenom. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anita/ Flickr, cc


17.09.2015

Okvara gibljivosti glasilk

Kirurški posegi v predelu vratu lahko poškodujejo živce, ki vodijo do glasilk. Zaradi poškodbe se gibljivost ene ali obeh glasilk zmanjša, kar povzroči hripavost, zaletavanje pri požiranju in težave z dihanjem. Potreben je obisk pri zdravniku specialistu otorinolaringologu. Zdravljenje lahko vključuje glasovno terapijo, kirurški poseg ali funkcionalno električno stimulacijo grla, ki jo izvajajo v zadnjem času. Študije pa že nakazujejo tudi možnost genskega zdravljenja poškodovanih živcev glasilk. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok s prof. dr. Ireno Hočevar Boltežar iz UKC Ljubljana. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: DanSimpson/ Flickr, cc


10.09.2015

Formaldehid - nevidni zastrupljevalec

Strupen, rakotvoren, alergen – tako strokovnjaki opisujejo formaldehid. To je brezbarven plin ostrega vonja, ki se mu je praktično nemogoče izogniti. Čeprav je dokazano škodljiv za zdravje ljudi, njegova proizvodnja iz leta v leto narašča. Formaldehid najdemo v pohištvu, talnih oblogah, izolaciji, kozmetičnih izdelkih. Katere zdravstvene težave povzroči prevelika koncentracija formaldehida? Kako poškoduje celice in tkiva? Ali lahko kaj storimo? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc se je pogovarjal z dr. Lucijo Perharič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: WikimediaCommons, cc


03.09.2015

Alkoholna odvisnost pod drobnogledom psihologov

Odvisnost od alkohola je bolezen, ki jo je mogoče zdraviti in premagati. Raziskave namreč potrjujejo, da je še eno leto po intenzivni terapiji treznih kar od 40 do 60 odstotkov pacientov. Zdravljenje je proces, ki poteka v več fazah in obsega različne pristope; potrebna je tudi psihoterapevtska pomoč. Klinična psihologinja dr. Saša Ucman je preučevala tri lastnosti oseb, odvisnih od alkohola: njihovo samopodobo, samospoštovanje in čustveno inteligentnost. Njena spoznanja bodo v pomoč pri izpopolnjevanju programov zdravljenja. Kaj je ugotovila, je za oddajo Ultrazvok pojasnila Iztoku Kôncu. Foto: LloydMorgan/ Flickr, cc


27.08.2015

Ko je skalpel v roki robota

V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Do zdaj so nabrali že vrsto dragocenih izkušenj. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo. Foto:ArsElectronica/ Flickr, cc


20.08.2015

Zdravstvene tegobe po petdesetem

Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov, nas je zanimalo v tokratni oddaji Ultrazvok. Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke. Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Katere zdravstvene tegobe in bolezni so še pogostejše? V čem slovenski petdesetletniki odstopajo od evropskega povprečja in katere so njihove razvade? Kakšna je pričakovana življenjska doba? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: RosmarieVoegtli/ Flickr, cc


20.08.2015

Zdravstvene tegobe po petdesetem

Kakšno je zdravje slovenskih petdesetletnikov, nas je zanimalo v tokratni oddaji Ultrazvok. Z zdravnico Tatjano Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo pregledali slovenske in evropske študije ter primerjali relevantne statistične podatke. Po petdesetem letu so pogostejša srčno-žilna in rakava obolenja, vendar šele na drugem in tretjem mestu. Katere zdravstvene tegobe in bolezni so še pogostejše? V čem slovenski petdesetletniki odstopajo od evropskega povprečja in katere so njihove razvade? Kakšna je pričakovana življenjska doba? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: RosmarieVoegtli/ Flickr, cc


13.08.2015

Spodbudne novosti pri zdravljenju malignega melanoma

Hiter napredek medicine omogoča uspešnejše zdravljenje tudi težje ozdravljivih obolenj. Spodbudne novice tokrat prihajajo z ljubljanskega Onkološkega inštituta. Tamkajšnji strokovnjaki opažajo, da so nova biološka zdravila pomembno izboljšala zdravljenje bolnikov z malignim melanomom. Tega se še vedno drži sloves najbolj nevarnega kožnega raka, za katerim v Sloveniji letno zboli kar okoli petsto ljudi. Dobrih novic pa še ni konec. Precej upanja vzbujata še dve novosti – nova kombinirana terapija malignega melanoma in njegovo zdravljenje z uporabo posebnega cepiva. Več podrobnosti vam v oddaji Ultrazvok razkriva onkologinja prof. dr. Janja Ocvirk. Z njo se je pogovarjal Iztok Kônc. Foto: University if Michigan School of Natural Resources & Environment/ Flickr, cc


06.08.2015

Križi in težave s pogačico

Bolečine v kolenu so pogost razlog za obisk zdravnika. »Kar vsakega drugega pacienta boli v prednjem delu kolena,« opaža specialist ortoped mag. Zmago Krajnc iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Vzrok za značilno topo bolečino je lahko poškodba pogačice, ki je največja sezamoidna kost v človeškem telesu. In najpogostejša vprašanja za zdravnika? … Kakšna je vloga pogačice v kolenu? Kako pride do poškodbe? Kateri gibi so za pogačico najbolj kritični? Kako se lahko znebimo bolečine? Odgovori v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: MikkoKoponen/ Flickr,cc


30.07.2015

UV žarki in zdravila

Ultravijolični sončni žarki lahko naredijo veliko škode. Da vzpodbudijo poškodbe in staranje kože ter v najhujšem primeru celo nastanek raka, smo povedali že večkrat. Tokrat pa vas seznanjamo, kako lahko zaradi UV žarkov nekatera zdravila povzročijo preobčutljivost kože na sonce. Gre za določena protivnetna in protibolečinska zdravila, nekatere antibiotike, nekatera zdravila za zdravljenje depresije, znižanje krvnega tlaka in tudi nekatere hormonske kontracepcijske tabletke. Iztok Konc se je pogovarjal z mag. Nino Pisk z Gorenjskih lekarn, ki nam bo problem podrobneje predstavila v oddaji Ultrazvok. Foto: LimaAndruška/ Flickr,cc


23.07.2015

Prva izbira naj bo voda

Ob hudi vročini se veliko potimo in izgubljamo tekočino. Najbolj učinkovit mehanizem, ki nas obvaruje pred dehidracijo, je žeja. »Žejo najučinkoviteje pogasimo s hladno vodo,« pravi doc. dr. Miha Arnól z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Koliko tekočine pa bi morali popiti? Kako se odžejamo z izotoničnimi napitki? Ali lahko preveč tekočine obremeni ledvice? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Foto: CindiSniderRe/ Flickr, cc


16.07.2015

Alergijski kontaktni dermatitis

Izpuščaj, rdečica, luščenje, srbež. Taka reakcija kože nas včasih doleti povsem nepričakovano. Pojavi se namreč ob stiku s snovmi, ki drugim ljudem ne povzročajo nobenih težav. Krivca lahko iščemo v kemikalijah, ki so v izdelkih za osebno higieno in kozmetiki, v kovinah, iz katerih izdelujejo nakit; alergen je lahko celo skrit v barvi začasne tetovaže. Diagnoza: alergijski kontaktni dermatitis. Zdravnik: prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. In oddaja Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Floreana/ WikimediaCommons, cc


09.07.2015

Zavestno prehranjevanje

Ljudje imamo do hrane različen odnos. Nekateri kuhajo, jejo in ob tem uživajo. Spet druge pa njihov odnos do hrane obremenjuje, jih ovira in je vir nezadovoljstva. Lahko tudi ogroža njihovo zdravje. Potrebna je sprememba. Kdaj jemo, kako, koliko jemo … zakaj jemo? Del stroke je začel govoriti o tako imenovanem zavestnem prehranjevanju. »Gre za ozaveščanje našega procesa prehranjevanja z namenom zdravja,« pravi psihologinja Mojca Majerle. Zavestno prehranjevanje zmanjšuje prenajedanje in tudi druge načine prehranjevanja, ki so na dolgi rok lahko škodljivi. Več v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: AmberleiHellewell/ Flickr, cc


02.07.2015

Boleča ahilova tetiva

Poškodbe Ahilove tetive so pogoste spremljevalke profesionalnih in rekreativnih športnikov. Močna kita na spodnjem delu noge je zelo obremenjena pri teku in nekaterih drugih atletskih disciplinah ter tudi pri številnih ekipnih športih. Na poškodbo Ahilove tetive nas opozori bolečina. Sprva jo čutimo pred ogrevanjem, kasneje ves čas športne aktivnosti, nato pa ne izgine niti med mirovanjem. V oddaji Ultrazvok bo prof. dr. Andrej Čretnik iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor pojasnil vzroke za nastanek poškodbe Ahilove tetive, načine zdravljenja in svetoval, kako se poškodbi lahko izognemo. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: AnthonyTheobald/ Flickr, cc


25.06.2015

S slovenskim znanjem nad revmatoidni artritis, astmo ...

Slovenski raziskovalci so razvozlali eno od poti vnetnega procesa pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Obetajo si, da bo odkritje omogočilo razvoj novih načinov zdravljenja le tega. Še več – poseglo naj bi tudi na področje zdravljenja astme, ateroskleroze, rakavih obolenj in nevropatske bolečine, katerih skupni imenovalec je tleč vnetni proces in imunski odziv nanj. Strokovni članek o pomembnem odkritju slovenskih strokovnjakov je bil prejšnji teden objavljen v ugledni znanstveni reviji Science Signaling. O poteku in rezultatih študije ter obetih za naprej se je z raziskovalci dr. Ivo Hafner Bratkovič, dr. Simonom Horvatom in dr. Romanom Jeralo na Kemijskem inštitutu pogovarjal Iztok Konc. Foto: Kemijski inštitut


18.06.2015

Najpogostejša kronična okužba

Kar vsak četrti prebivalec Slovenije je okužen z bakterijo Helicobacter Pylori, ocenjujejo strokovnjaki. Čeprav okužba sega že v otroštvo, pa večina zanjo ne ve, saj jim bakterija ne povzroča nobenih težav. Pri vseh pa ni tako. Dvajsetim odstotkom ljudi lahko okužba s Helicobacter Pylori povzroči rano na želodcu ali dvanajstniku, kronični gastritis ali rak na želodcu. Kako se z bakterijo Helicobacter Pylori okužimo? Kakšni so znaki in simptomi okužbe? S katerimi testi jo lahko dokažemo? In kakšno je zdravljenje? Vprašanja za zdravnico Barbaro Sodin iz Splošne bolnišnice Celje. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: PennState/ Flickr, cc


11.06.2015

Stop za amalgam!?

Vprašanje, kako nevarne za zdravje so amalgamske zobne zalivke, se vedno pogosteje sliši v javnosti. Sprožajo ga raziskave o škodljivih učinkih živega srebra, ki je pomembna sestavina tako imenovanih črnih plomb. Utemeljen odgovor o primernosti amalgamskih zalivk želijo tudi zobozdravniki. Skupina strokovnjakov, ki svetuje Evropski komisiji, je zato pregledala obsežno znanstveno literaturo o živem srebru in amalgamu. Iskali so verodostojne dokaze o povezavi med amalgamskimi zalivkami in srčno-žilnimi, ledvičnimi ter nevrološkimi obolenji. Kaj so ugotovili? Ali so črne zalivke varne? Ali bi jih morali zamenjati z belimi? Njihove odgovore bo v oddaji Ultrazvok predstavil prof. dr. Matjaž Rode. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Rob!/ Flickr, cc


Stran 24 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov