Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nevrologi o Parkinsonovi bolezni

23.11.2017


Nove terapevtske metode povrnejo samostojnost in neodvisnost

Parkinsonova bolezen je nevrološko obolenje, ki se po navadi začne po petdesetem  letu starosti. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 7000 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, po svetu pa več kot šest milijonov.

“Imam pacientko, ki je stara 74 let in se s Parkinsonovo boleznijo spopada zadnjih devet let. Pri njej zdravljenje s tabletami po šestih letih ni bilo več učinkovito. Dokler so zdravila delovala, je lahko vse opravljala samostojno in ni imela bolezenskih težav. Ko pa so tablete popustile, ko je – kot rečemo zdravniki – šla v izklop, pa ni mogla več niti vstati niti hoditi. Pri dnevnih opravilih je bila kar štirideset, celo petdeset odstotkov časa popolnoma odvisna od tuje pomoči.” Dr. Pablo Mir iz Seville pojasnjuje, da je za Parkinsonovo bolezen značilno počasno propadanje globokih možganskih jeder in pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina. Bolezen spremljajo motnje gibanja in tresenje okončin, zdravniki pa za lajšanje znakov najprej predpišejo zdravila v obliki tablet.

Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so nam na voljo trije postopki zdravljenja, s katerimi lahko pomagamo bolnicam in bolnikom. To so: stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod, dovajanje zdravila v podkožje in kot tretje dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje. “S stimulacijo globokih možganskih jeder smo pacientki omogočili, da je brez težav preživela ves dan. Dnevna opravila je lahko opravljala povsem samostojno. Njeno življenje je bilo normalno, kot da ne bi imela Parkinsonove bolezni,” pojasnjuje dr. Mir.

V oddaji govorijo dr. Pablo Mir ( Universidad de Sevilla), dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in dr. Uroš Rot (UKC Ljubljana); udeleženci letošnjega Nevrološkega kongresa, ki ga je pripravilo Združenje nevrologov Slovenije.


Ultrazvok

909 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Nevrologi o Parkinsonovi bolezni

23.11.2017


Nove terapevtske metode povrnejo samostojnost in neodvisnost

Parkinsonova bolezen je nevrološko obolenje, ki se po navadi začne po petdesetem  letu starosti. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 7000 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, po svetu pa več kot šest milijonov.

“Imam pacientko, ki je stara 74 let in se s Parkinsonovo boleznijo spopada zadnjih devet let. Pri njej zdravljenje s tabletami po šestih letih ni bilo več učinkovito. Dokler so zdravila delovala, je lahko vse opravljala samostojno in ni imela bolezenskih težav. Ko pa so tablete popustile, ko je – kot rečemo zdravniki – šla v izklop, pa ni mogla več niti vstati niti hoditi. Pri dnevnih opravilih je bila kar štirideset, celo petdeset odstotkov časa popolnoma odvisna od tuje pomoči.” Dr. Pablo Mir iz Seville pojasnjuje, da je za Parkinsonovo bolezen značilno počasno propadanje globokih možganskih jeder in pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina. Bolezen spremljajo motnje gibanja in tresenje okončin, zdravniki pa za lajšanje znakov najprej predpišejo zdravila v obliki tablet.

Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so nam na voljo trije postopki zdravljenja, s katerimi lahko pomagamo bolnicam in bolnikom. To so: stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod, dovajanje zdravila v podkožje in kot tretje dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje. “S stimulacijo globokih možganskih jeder smo pacientki omogočili, da je brez težav preživela ves dan. Dnevna opravila je lahko opravljala povsem samostojno. Njeno življenje je bilo normalno, kot da ne bi imela Parkinsonove bolezni,” pojasnjuje dr. Mir.

V oddaji govorijo dr. Pablo Mir ( Universidad de Sevilla), dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in dr. Uroš Rot (UKC Ljubljana); udeleženci letošnjega Nevrološkega kongresa, ki ga je pripravilo Združenje nevrologov Slovenije.


14.08.2024

Kako okrepiti psihično čvrstost

Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi


06.08.2024

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.


12.07.2024

Zdravilo, ki topi kilograme

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?


11.07.2024

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin


12.07.2024

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


26.06.2024

Prebojno zdravljenje aritmij: »Tega raziskovalci niso dokazali v nobeni drugi študiji.«

Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma


19.06.2024

Slovenska doktorska študenta razvila »cepivo«, ki se prilepi na ustno sluznico

Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni


12.06.2024

Nov sev ptičje gripe prvič potrjen pri človeku

Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem


05.06.2024

Strah pred ponovitvijo bolezni

Pogovor s klinično psihologinjo Andrejo Škufca Smrdel


30.05.2024

Vitamin A vpliva na sluznico sečnega mehurja

Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem


15.05.2024

Slovenska onkologija je v boju proti raku dojk odlična na svetovni ravni

V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne


09.05.2024

Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic

V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...


30.04.2024

Izguba mišične mase, mišične funkcije in moči se začne po 40. letu

Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem


24.04.2024

Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu ali možganih in povzroča dolgi covid

Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo


17.04.2024

Dolgi covid: "Huda utrujenost me povsem paralizira."

Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon


10.04.2024

Dr. Pokorn: Ali bo meningokok povzročil težave, se pokaže v dveh tednih

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki


03.04.2024

Kronično vnetje nosu in sinusov - nova študija

Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena


Stran 1 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov