Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nove terapevtske metode povrnejo samostojnost in neodvisnost
Parkinsonova bolezen je nevrološko obolenje, ki se po navadi začne po petdesetem letu starosti. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 7000 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, po svetu pa več kot šest milijonov.
“Imam pacientko, ki je stara 74 let in se s Parkinsonovo boleznijo spopada zadnjih devet let. Pri njej zdravljenje s tabletami po šestih letih ni bilo več učinkovito. Dokler so zdravila delovala, je lahko vse opravljala samostojno in ni imela bolezenskih težav. Ko pa so tablete popustile, ko je – kot rečemo zdravniki – šla v izklop, pa ni mogla več niti vstati niti hoditi. Pri dnevnih opravilih je bila kar štirideset, celo petdeset odstotkov časa popolnoma odvisna od tuje pomoči.” Dr. Pablo Mir iz Seville pojasnjuje, da je za Parkinsonovo bolezen značilno počasno propadanje globokih možganskih jeder in pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina. Bolezen spremljajo motnje gibanja in tresenje okončin, zdravniki pa za lajšanje znakov najprej predpišejo zdravila v obliki tablet.
Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so nam na voljo trije postopki zdravljenja, s katerimi lahko pomagamo bolnicam in bolnikom. To so: stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod, dovajanje zdravila v podkožje in kot tretje dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje. “S stimulacijo globokih možganskih jeder smo pacientki omogočili, da je brez težav preživela ves dan. Dnevna opravila je lahko opravljala povsem samostojno. Njeno življenje je bilo normalno, kot da ne bi imela Parkinsonove bolezni,” pojasnjuje dr. Mir.
V oddaji govorijo dr. Pablo Mir ( Universidad de Sevilla), dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in dr. Uroš Rot (UKC Ljubljana); udeleženci letošnjega Nevrološkega kongresa, ki ga je pripravilo Združenje nevrologov Slovenije.
909 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Nove terapevtske metode povrnejo samostojnost in neodvisnost
Parkinsonova bolezen je nevrološko obolenje, ki se po navadi začne po petdesetem letu starosti. Čeprav zdravila, ki bi Parkinsonovo bolezen ustavilo in pozdravilo, še ne poznamo, pa v boju z njo vseeno nismo povsem nemočni. S sodobnimi metodami zdravljenja namreč lahko ublažimo najpogostejše težave ter bolnicam in bolnikom omogočimo bolj samostojno in neodvisno življenje.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 7000 bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, po svetu pa več kot šest milijonov.
“Imam pacientko, ki je stara 74 let in se s Parkinsonovo boleznijo spopada zadnjih devet let. Pri njej zdravljenje s tabletami po šestih letih ni bilo več učinkovito. Dokler so zdravila delovala, je lahko vse opravljala samostojno in ni imela bolezenskih težav. Ko pa so tablete popustile, ko je – kot rečemo zdravniki – šla v izklop, pa ni mogla več niti vstati niti hoditi. Pri dnevnih opravilih je bila kar štirideset, celo petdeset odstotkov časa popolnoma odvisna od tuje pomoči.” Dr. Pablo Mir iz Seville pojasnjuje, da je za Parkinsonovo bolezen značilno počasno propadanje globokih možganskih jeder in pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina. Bolezen spremljajo motnje gibanja in tresenje okončin, zdravniki pa za lajšanje znakov najprej predpišejo zdravila v obliki tablet.
Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so nam na voljo trije postopki zdravljenja, s katerimi lahko pomagamo bolnicam in bolnikom. To so: stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod, dovajanje zdravila v podkožje in kot tretje dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje. “S stimulacijo globokih možganskih jeder smo pacientki omogočili, da je brez težav preživela ves dan. Dnevna opravila je lahko opravljala povsem samostojno. Njeno življenje je bilo normalno, kot da ne bi imela Parkinsonove bolezni,” pojasnjuje dr. Mir.
V oddaji govorijo dr. Pablo Mir ( Universidad de Sevilla), dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in dr. Uroš Rot (UKC Ljubljana); udeleženci letošnjega Nevrološkega kongresa, ki ga je pripravilo Združenje nevrologov Slovenije.
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Neveljaven email naslov