Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


Ultrazvok

906 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Bolnico z razsejanim rakom dojk podprimo in upoštevajmo njene odločitve

02.03.2017


Primeri dobrih praks.

Ženske z razsejanim rakom dojk imajo specifične potrebe, ki jim je treba med zdravljenjem prisluhniti. Pogovor, podpora in pomoč naj bodo čim bolj široki. »Rak dojk ima tisoč obrazov in nikoli ne vemo, katerega bo pokazal posamezni pacientki,« so na nedavnem posvetu opozorile strokovnjakinje, ki se vsak dan srečujejo s stiskami bolnic in številnimi pastmi težke bolezni. Izkušnje iz Hrvaške, Združenih držav Amerike in Slovenije predstavljamo v oddaji Ultrazvok.

Imam bolnice, ki z rasejano boleznijo živijo že desetletje in več. – Simona Borštnar

Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. – Ljiljana Vukota

Ko bolnica sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko. – Julie Gralow

Onkologinja dr. Simona Borštnar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani pravi, da v Sloveniji število bolnic z razsejanim rakom dojk narašča. S to diagnozo se vsako leto na novo sooči med 300 in 400 žensk.

Onkologinja in raziskovalka prof. dr. Julie Gralow iz Seattla je na pogovoru o razsejanem raku dojk, ki ga je pripravilo slovensko združenje Europa Donna, opozorila, da bolnice ob zdravljenju in pomoči znotraj institucij potrebujejo še več in širšo podporo. Sredi devetdesetih let je zato ustanovila skupino s pomenljivim imenom – Team Survivor NorthWest, ki spodbuja telesno aktivnost in druženje; v ospredju sta fizično in psihično okrevanje. “Ženske spodbujamo, da si postavijo konkretne cilje. Nekatere se odločijo, da bodo prehodile poldrugi kilometer, kar je zanje velik izziv. Druge se povzpnejo na eno od gora ali se udeležijo triatlona.” Skupina deluje že dobrih 20 let in še nikoli ni bila močnejša. “Pogosto se ji tudi sama pridružim; pacientke me kar potegnejo k aktivnostim. Tako pokažem, da verjamem v program in vanje. Hkrati pa je prav ta skupina zaslužna, da si cilje zastavljam tudi sama. Že večkrat sem tekla na maratonu in s svojimi pacientkami osvojila že kar nekaj gorskih vrhov. To je znak, da tudi sama verjamem v skupino. Če lahko jaz, kot zdravnica z natrpanim urnikom in delom v ambulanti, najdem čas za treninge in telesno aktivnost, potem bodo to zmogle tudi one.”

Hrvaške izkušnje

V Zagrebu deluje Udruga Sve Za Nju. Ženskam, obolelim za rakom, in njihovim bližnjim nudijo psihosocialno pomoč in še nekatere druge programe, do katerih težko pridejo znotraj zdravstvenega sistema. Psihologinja Ljiljana Vukota:” Poleg psihološke pomoči so drugi programi večinoma namenjeni izobraževanju in informiranju. Gostimo zdravnike specialiste, enako pomembni pa so tudi psihologi, kineziologi, nutricionisti, pa tudi terapevti različnih smeri. Danes se veliko govori o alternativnih metodah zdravljenja, vendar pa, žal, pogosto ostajamo le pri raznih pripravkih ter izkoriščanju takšnih in drugačnih energij. Pacientkam bi lahko pomagali z biblioterapijo, slikanjem, jogo, meditacijo. Obstaja cel spekter raznih tehnik, načinov vizualizacije, ki so danes že del nekaterih terapevtskih smeri in ne veljajo več za alternativne. Upam si reči, da tudi joga ni več alternativna metoda, saj z njo pacientkam lahko lajšamo zdravstvene težave.”

Kljub napredku sodobne medicine pa bolnicam z razsejanim rakom dojk ne smemo vzbujati lažnega upanja. Ljiljana Vukota je na okrogli mizi izpostavila, da je pomembno ženske naučiti življenja s težko boleznijo. “Vsi puščamo odprt nek prostor; nihče od nas ne igra boga. Čeprav so možnosti za ozdravitev majhne, za nikogar ne moremo reči, da ne bo ozdravel. Prav vselej se je treba pogovoriti o vseh možnostih in se soočiti tudi z najbolj črnim scenarijem – to je, da bom umrla. Ne vem, kdaj se bo to zgodilo, vendar bom zagotovo umrla. Sprašujem se: kakšne so moje želje? Kaj naj takrat stori moja družina? Kaj naj pričakujem, če se zgodi najslabše in umrem? Ko najdem odgovore na ta vprašanja, se lahko oddaljim od vloge nekoga, ki bo kmalu umrl. Končno lahko užijem vsak dan znova in posebej, torej živim po načelu »carpe diem«. Zanima me, kako bom jutri živela tukaj in zdaj, uživala s svojo družino in se trudila za lepe trenutke. Kar pa tudi velja za družino.”

Potrebe bolnic

Dr. Gralow je sodelovala pri oblikovanju globalnega poročila o metastatskem raku dojk, v katerem so se pokazale tudi potrebe bolnic. Te med drugim pričakujejo še več čustvene podpore, želijo boljšo kakovost življenja, ustrezno lajšanje bolečin in boljše obvladovanje težav, ki nastopijo zaradi bolezni in tudi zdravljenja. Želijo si boljše komunikacije, ki pa sta ji pogosto v napoto strah in stigma.

“Vsi ti miti o raku in nerazumevanje bolezni same vodijo do stigme,” pravi onkologinja iz Seattla. “Ljudje menijo, da je rak posledica napačnih odločitev, saj jih zaradi njega še vedno veliko umre. Vse to so razlogi za stigmo. Ko sem delala v Južni Ameriki, sem opazila nekakšen mačističen odnos do raka dojk. Tudi o raku na materničnem vratu se tam prav tako ne govori. V nekaterih deželah za žensko, ki je izgubila prsi, pravijo, da ni več ženska. Vse to je posledica stigme.” Bolnicam bi morali bolj prisluhniti in jih podpreti v njihovih odločitvah. “Moja naloga je, da opozorim na želje pacientke. Ona je tista, zaradi katero smo tukaj. Če se je odločila za paliativno oskrbo in ne dopušča zdravljenja, jo moramo v tem podpreti. Moja naloga je, da ji posredujem ustrezne informacije, povem, kaj je na voljo, jo seznanim s prednostmi in slabostmi. Ko pa sprejme končno odločitev, jo moramo podpreti. Kar pa ni lahko.”

Nova terapija

Za rak dojk je značilno, da je dobro ozdravljiv, če je odkrit zgodaj, kljub temu pa se pri določen številu bolnic pojavijo zasevki v drugih organih. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pri samem zdravljenju sodelujejo strokovnjaki različnih strok. Številni znanstveniki pa iščejo nova zdravila in nove poti zdravljenja tudi za trojno negativnega raka dojk, ki ga zdravniki zdaj bolj ali manj uspešno ustavljajo s kemoterapijo. Nekaj raziskav je še posebej obetavnih. Dr. Simona Borštnar:


14.05.2020

Dr. Poljak: Teorijam zarote o covid-19 ne verjamem

Novi koronavirus se je nepričakovano in hitro razširil po svetu. Še hitreje pa se o njem širijo teorije zarote. Najmočnejše orožje proti netočnim informacijam so dokazi in dejstva, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav. Veliko podatkov o novem koronavirusu smo v Sloveniji pridobili z nacionalno raziskavo covid-19. V oddaji Ultrazvok bo z nami vodja raziskave prof. dr. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. O izsledkih raziskave, ukrepih in o življenju z virusom v prihodnje se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: geralt/ pixabay


07.05.2020

Dr. Ihan: Ne skrbi me nizka prekuženost, ampak nevarnost virusa

Nacionalna raziskava covid-19 pod vodstvom prof. Petrovca je razkrila, da je v Sloveniji prišlo v stik z novim koronavirusom veliko več prebivalcev od predvidevanj, vendar še vedno premalo, da bi nas to obvarovalo pred novimi okužbami. Kaj nam torej ta podatek pove? V oddaji Ultrazvok izsledke študije komentiramo s priznanim imunologom prof. dr. Alojzom Ihanom z Medicinske fakultete v Ljubljani. Kateri podatek ga je presenetil, zaradi katerega pa je zaskrbljen? Kako bo s šolo, dopusti, šprtnimi dogodki in koncerti? Ali nam izsledki raziskave že kaj povedo o poteku epidemije v naslednjih tednih in mesecih? Odgovori v Ultrazvoku – s prof. Ihanom se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: BoBo


30.04.2020

Posameznike s covid-19 že (po)zdravili z matičnimi celicami in plazmo

Okužba z novim koronavirusom se lahko zaplete s hudo pljučnico, ki ogrozi bolnikovo zdravje in življenje. Kako bi hudo vnetje pljuč lahko umirili in bolnikom rešili življenje, je zato vprašanje za številne strokovnjake. S štirimi smo govorili za oddajo Ultrazvok. Dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in dr. Miomir Knežević (Educell) preverjata, kako bi nam v boju z zapleti covid-19 lahko pomagale mezenhimske matične celice; dr. Mateja Logar (UKC Ljubljana) in dr. Polonca Mali (ZTM) pa, če bi covid-19 lahko zdravili s krvno plazmo ljudi, ki so okužbo že preboleli. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: ColiN00B/ Pixabay


23.04.2020

Boj za vsako življenje

Intenzivni oddelek Infekcijske klinike v Ljubljani se v času epidemije novega koronavirusa nikoli ne ustavi. Delo poteka 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika. "Na začetku smo se najbolj bali italijanskega scenarija. Ta strah se ni uresničil," pravi infektolog in specialist intenzivne medicine prof. dr. Matjaž Jereb, ki vodi oddelek za intenzivno terapijo. Foto: UKC Ljubljana/ Matej Povše


16.04.2020

Vročina mi več dni ni padla pod 39°C

Novi koronavirus je nevidni sovražnik. O njem nam več povedo številke, še več pa izvemo iz zgodb ljudi, ki se skrivajo za njimi. Tokrat nam bo v Ultrazvoku svojo razgrnil znani slovenski glasbenik Simon Gomilšek, ki se ga spomnimo, ko nas je s soprogo Diano zastopal na Pesmi Evrovizije. Svojo izkušnjo o premagovanju koronavirusne bolezni 19 in ozdravitvi je za oddajo Ultrazvok povedal Iztoku Koncu. Foto: Simon Gomilšek


09.04.2020

Medicinska sestra Amela Djurković z oddelka covid-19

Na posnetkih iz Italije, Španije in drugih držav vidimo, kako zdravstveno osebje zaploska vsakemu bolniku, ki se mu okužba z novim koronavirusom izboljša. Bolniku zaploskajo, ko ga iz intenzivne enote preselijo na navadni oddelek in tudi takrat, ko ga lahko odpustijo v domačo oskrbo. Nič manj veselo ni ob dobrih novicah tudi v slovenskih bolnišnicah, pravi medicinska sestra Amela Djurković iz Klinike na Golniku. »Vsaka pozitivna zgodba je dokaz, da smo delali dobro. Veselje ob tem, ko gre bolnik domov, je neprecenljivo.« Za bolnike s covid-19 skrbijo požrtvovalni zdravniki, medicinske sestre in tehniki, zdravstveniki in drugi zdravstveni delavci. Zaploskajmo jim v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Amela Djurković


02.04.2020

Alkohol?! Kako in kje v času izolacije dobiti pomoč

Za tiste, ki imajo težave z alkoholom, je čas epidemije in karantene lahko velika skušnjava, lahko pa tudi upanje in priložnost. »Znašli smo se v težkem in nepredvidljivem obdobju, v katerem alkohol lahko zelo vpliva na naše počutje in razpoloženje,« opozarja psihiatrinja Janja Milič iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji. Psihologinja Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ji pritrjuje. »Reševanje stisk z alkoholom lahko na dolgi rok vodi v še večje težave.« Kam se lahko v stiski obrnete po pomoč, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay


26.03.2020

Zbolela cela družina, k sreči lažje

Ko je Aljaž Vilčnik na svojem Facebook profilu objavil, da imajo v družini potrjeno okužbo z novim koronavirusom, se je spraševal, ali je njegova odločitev pravilna ali ne. Odziv je pokazal, da je storil prav. Njegovo objavo je všečkalo več kot štiri tisoč ljudi, delilo pa več kot tri tisoč. Pa ne samo to: število komentarjev je preseglo številko tisoč štiristo. »Vsi izrazi podpore in sočutja, dobre želje in pozitivna energija, so nekaj nepredstavljivo lepega,« pravi Vilčnik. Kako zdaj v izolaciji teče življenje Aleša Vilčnika, njegove partnerke in treh hčera ter kakšno je njihovo zdravstveno stanje v teh dneh, poslušajte v Ultrazvoku. Aljaža Vilčnika je v Sevnico poklical Iztok Konc. Foto: Aljaž Vilčnik, 43 let, doktor znanosti, podjetnik iz Sevnice


19.03.2020

Tesnobo in strah lahko zmanjša čuječnost

V teh dneh je lahko odklop od vsakdanjih skrbi in tegob čuječnost. S čuječnostjo se v želji, da bi učinkovito premagali stres in osebnostno zrasli spoznava vedno več ljudi Ko smo čuječi, smo tukaj in zdaj. Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati. Številne študije razkrivajo pozitivne učinke čuječnosti na naše fizično in psihično počutje, saj zmanjšuje stres, tesnobnost, depresivnost in s tem izboljša kakovost življenja. To splošno človeško lastnost in sposobnost, bosta v oddaji Ultrazvok predstavili psihologinja Maja Bajt in zdravnica Tjaša Šubic. Obe vodita tečaje, predavanja in delavnice, čuječnost živita tudi v osebnem življenju. K poslušanju vabi Iztok Konc. Foto: cm_dasilva/ pixabay


12.03.2020

Ravnajmo preventivno in samozaščitno

V tokratnem Ultrazvoku s strokovnjakoma preverjamo ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo možnost okužbe z novim koronavirusom. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje svetujejo, naj upoštevamo naslednje preventivne ukrepe: -\tIzogibajmo se tesnim stiskom z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni. -\tNe dotikajmo se oči, nosu in ust. -\tUpoštevajmo pravila higiene kašlja. -\tRedno si umivajmo roke z milom in vodo ter uporabljamo razkužilo za roke. -\tIzogibajmo se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko ljudi. -\tČe zbolimo, ostanimo doma. V oddaji Ultrazvok odgovarjata in pojasnjujeta: doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: jackmack34/ pixabay


05.03.2020

Enostavna meritev odkrije zamašene žile na nogah

Le koga kdaj ne bolijo noge, pravi dr. Aleš Blinc, ko pa so bolečine konstantne in nas tako ovirajo pri hoji, da ne moremo prehoditi niti petdeset metrov, je pa nujen obisk pri zdravniku. Bolečina v nogah je namreč lahko opozorilni znak za periferno arterijsko bolezen, ki ji rečemo tudi bolezen zamašenih žil. Zaradi nje poišče v Sloveniji pomoč kar do 3000 ljudi na leto. Podrobneje pa v oddaji Ultrazvok. Predstojnik Oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana dr. Aleš Blinc bo opisal tudi metodo, s katero lahko bolezen hitro odkrijemo. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Scientific Animations, Girish Khera - http://www.scientificanimations.com/ GFDL/ WikimediaCommons


27.02.2020

Koronavirus: Tudi za Slovenijo se je stanje precej in bistveno spremenilo

Prof. dr. Miroslav Petrovec z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je strokovnjak za koronaviruse. Vodi osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – kamor spada tudi novi koronavirus. Ves čas spremlja razmere v Sloveniji, v naši soseščini in drugje po svetu. Opozarja, da se je stanje zdaj precej in bistveno spremenilo. V laboratoriju so zato že podaljšali delovni čas in se pripravili tudi na epidemijo večjih razsežnosti. Ker v teh dneh telefon prof. Petrovca ves čas zvoni, v Ultrazvoku odgovarja na pogosta vprašanja ljudi; med drugim tudi o razkužilih in maskah. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: EPA


20.02.2020

Slovenska znanstvenica na sledi genom za osteoporozo

Osteoporoza je kronična bolezen, za katero zboli kar vsaka tretja ženska in vsak peti moški po petdesetem letu. Zaradi osteoporoze postanejo kosti krhke in lomljive, vendar pa večina ljudi sploh ne ve, da ima to bolezen, dokler tega ne izvejo na boleč način – ko pride do zloma kosti. Prof. dr. Janja Marc s Fakultete za farmacijo v Ljubljani s skupino, ki jo vodi, že dve desetletji preučuje genetske spremembe, ki botrujejo nastanku osteoporoze. Pravi, da je za obvladovanje bolezni in težav, ki jih povzroča, ključno zgodnje prepoznavanje in zdravljenje. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravlja Iztok Konc. Foto: IAOM - US/ Pixabay


13.02.2020

Kdaj in kako nas ščitijo kirurške maske in razkužilo

Če nam bo situacija ušla iz rok, svarijo nekateri strokovnjaki, in nam ne bo uspelo zaustaviti trenutnega širjenja novega koronavirusa, bi se lahko okužilo celo do 60% svetovne populacije. Zdaj je na Kitajskem in po svetu že več deset tisoč obolelih, virus je zahteval že več kot tisoč življenj. Kako ljudje v Sloveniji spremljajo situacijo na Kitajskem? Ali si zdaj roke pogosteje umivajo in tudi razkužujejo? Kako maske zaščitijo pred virusi, ki se prenašajo po zraku s kapljicami? Odgovori v oddaji Ultrazvok. Sprašuje Iztok Konc. Odgovarja doc. dr. Viktorija Tomič s Klinike Golnik. Fozo: Iztok Konc*


06.02.2020

Infektolog: Novi koronavirus je izredno nalezljiv

»Nevarnost hitrega širjenja novega koronavirusa smo podcenjevali,« pravi prof. dr. Andrej Trampuž, ki v največji evropski bolnišnici – berlinski Charite – vodi oddelek za okužbe. Poudarja, da je karantena v tem trenutku najbolj učinkovit ukrep za omejitev epidemije. Dr. Trampuž je že govoril z nekaterimi izmed tistih, ki so jih nemške oblasti pred dnevi evakuirale iz Vuhana na Kitajskem in so zdaj v izolaciji. Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: JohnsHopkins CSSE, 5.2.2020/ WHO, CDC, ECDC, NHC, DXY


30.01.2020

Koliko že vemo o novem koronavirusu

Novi koronavirus, ki povzroča virusno pljučnico, se iz Kitajske širi po svetu; s prvimi primeri v Evropi je vse bliže tudi Sloveniji. Okužba lahko poteka blago – kot prehladno obolenje, lahko pa se težko zaplete z virusno pljučnico. Zdaj je že znano, da se novi koronavirus prenaša z živali na človeka in tudi s človeka na človeka. Prenaša se kapljično z bližnjim stikom z okuženo osebo in tudi z okuženimi predmeti. Podrobneje o novem koronavirusu v oddaji Ultrazvok Infektologinja Barbara Bitežnik s Klinike Golnik in prof. dr. Miroslav Petrovec, ki vodi Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer je osrednji slovenski laboratorij za prepoznavanje virusnih okužb – tudi novega koronavirusa. Z obema se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: CDC/Dr. Fred Murphy/ PublicDomain


23.01.2020

Znanost zavrača mite o krvnih skupinah

V Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 odstotkov ljudi, skupino 0 ima 38 odstotkov, skupino B 15 in skupino AB 7 odstotkov ljudi. In katera je vaša krvna skupina? Ali ste vedeli, da poznamo več kot 350 različnih krvnih skupin? Ali ste že slišali, da so krvno skupino B prvič določili pri Slovencu? Ali veste, zakaj krvne skupine niso primerne za ugotavljanje očetovstva in drugih sorodstvenih razmerij? Ali bi se res morali prehranjevati glede na krvne skupine? Za Ultrazvok sprašuje Iztok Konc. Odgovarja prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino. Foto: PublicDomainPictures/ Pixabay


16.01.2020

Daljša hripavost zahteva pregled pri foniatru

Hripav glas je najpogostejša težava, zaradi katere pridejo pacienti v ambulanto prof. dr. Irene Hočevar Boltežar na Kliniki za otorinolaringologijo UKC Ljubljana. Dr. Hočevar Boltežar je namreč foniatrinja - zdravnica, ki zdravi motnje glasu, govora in požiranja. Po njenih besedah je hripavost simptom, ki spremlja zelo raznolike zdravstvene težave. V zimskih mesecih je to najpogosteje virusno vnetje zgornjih dihal, ki običajno ne potrebuje posebne obravnave. Ker pa je vzrok za hripavost lahko še vse kaj drugega kot le nedolžen prehlad, v tokratnem Ultrazvoku podrobneje o hripavem glasu in pregledu pri foniatru. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: nasty_gepp/ pixabay


09.01.2020

Sladkorna bolezen povzroča sivo mreno

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je kar okoli 20 milijonov ljudi ob vid zaradi sive mrene ali katarakte. Vzrokov, da nastane, je več; v tokratnem Ultrazvoku pa opozarjamo, da zanjo pogosteje in prej zbolijo bolniki s sladkorno boleznijo. Težave z vidom so sicer pogost zaplet sladkorne bolezni, saj neurejena koncentracija sladkorja v krvi poškoduje očesno ozadje. Zaradi diabetesa lahko odstopi očesna mrežnica, pojavita se tako siva kot tudi zelena mrena. Sivo mreno lahko očesni kirurgi učinkovito odpravijo z operativnim posegom. Podrobneje o operaciji pa z očesno kirurginjo dr. Mojco Globočnik Petrovič z Očesne klinike v Ljubljani. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: TesaPhotography/ Pixabay


26.12.2019

Največja nagrada je, ko pacientu povrneš vid

Dr. Zala Lužnik je mlada zdravnica in raziskovalka, ki želi postati vrhunska očesna kirurginja. Oko je zapleten organ, ki nam omogoča, da vidimo. Vsako oko ima na mrežnici več kot 100 milijonov celic, ki se odzovejo na svetlobo. V središču zanimanja sogovornice tokratnega Ultrazvoka, pa ni mrežnica ampak roženica. Že večkrat je bila del ekipe, ki je s presaditvijo roženice bolniku povrnila jasen vid. Neopaženo pa ni ostalo niti njeno raziskovalno delo. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Zalo Lužnik je pred radijski mikrofon povabil Iztok Konc. Foto: Free-Photos/ Pixabay


Stran 12 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov