Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ošpice

20.04.2017


O večjem številu primerov poročajo iz nekaterih tudi bližnjih evropskih držav, o epidemiji iz Romunije.

Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let.

Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zadnjo epidemijo ošpic v Sloveniji zabeležili v letih 1994/95. V zadnjem obdobju izstopa leto 2014 z dvainpetdesetimi obolelimi. Letos je pri nas do konca februarja zbolelo 6 oseb.

Epidemiologinja Marta Grgič Vitek:

 

Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni.

Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo ošpice, še ne poznamo. S podpornim zdravljenjem pa zdravniki lajšajo simptome okužbe in se borijo proti hudim zapletom bolezni. Proti ošpicam pa se lahko zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji so otroci cepljeni s kombiniranim cepivom OMR proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Po podatkih NIJZ zdajšnje cepivo ne vsebuje konzervansov.

Ošpice se lahko zapletejo. Pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice:

V Evropi porast števila obolelih

Letos o porastu števila primerov ošpic poročajo iz Italije, Nemčije, tudi Belgije, Francije in Avstrije. V Romuniji pa je, po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni, od lanskega do letošnjega marca za ošpicam zbolelo že več kot 2.700 otrok in odraslih (po podatkih romunskega ministra za zdravje, se število okuženih medtem že bliža številki 3.800), kar predstavlja slabo polovico vseh obolelih v Evropi. Med vsemi obolelimi Evropejci v tem obdobju, z znanim podatkom o cepljenju, jih je bilo necepljenih 88 odstotkov, 8 odstotkov je prejelo le eno dozo cepiva, 3 odstotki dve ali več, 1 odstotek pa neznano število doz cepiva.

Koristne povezave:

NIJZ: več o ošpicah in pogosta vprašanja ter odgovori o ošpicah in cepljenju: http://www.nijz.si/sl/ospice-1

Evropski center za preventivo in nadzor bolezni: poročilo: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/measles/epidemiological_data/Pages/measles_surveillance_reports.aspx

Po besedah Marte Grgič Vitek je precepljenost proti ošpicam v Sloveniji še vedno relativno visoka. Kljub temu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opažajo, da se je delež precepljenih otrok pri nas v zadnjih letih nekoliko znižal – na 94, 93 odstotkov – v ljubljanski regiji že tudi pod 90 odstotkov.


Ultrazvok

908 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Ošpice

20.04.2017


O večjem številu primerov poročajo iz nekaterih tudi bližnjih evropskih držav, o epidemiji iz Romunije.

Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let.

Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zadnjo epidemijo ošpic v Sloveniji zabeležili v letih 1994/95. V zadnjem obdobju izstopa leto 2014 z dvainpetdesetimi obolelimi. Letos je pri nas do konca februarja zbolelo 6 oseb.

Epidemiologinja Marta Grgič Vitek:

 

Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni.

Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo ošpice, še ne poznamo. S podpornim zdravljenjem pa zdravniki lajšajo simptome okužbe in se borijo proti hudim zapletom bolezni. Proti ošpicam pa se lahko zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji so otroci cepljeni s kombiniranim cepivom OMR proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Po podatkih NIJZ zdajšnje cepivo ne vsebuje konzervansov.

Ošpice se lahko zapletejo. Pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice:

V Evropi porast števila obolelih

Letos o porastu števila primerov ošpic poročajo iz Italije, Nemčije, tudi Belgije, Francije in Avstrije. V Romuniji pa je, po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni, od lanskega do letošnjega marca za ošpicam zbolelo že več kot 2.700 otrok in odraslih (po podatkih romunskega ministra za zdravje, se število okuženih medtem že bliža številki 3.800), kar predstavlja slabo polovico vseh obolelih v Evropi. Med vsemi obolelimi Evropejci v tem obdobju, z znanim podatkom o cepljenju, jih je bilo necepljenih 88 odstotkov, 8 odstotkov je prejelo le eno dozo cepiva, 3 odstotki dve ali več, 1 odstotek pa neznano število doz cepiva.

Koristne povezave:

NIJZ: več o ošpicah in pogosta vprašanja ter odgovori o ošpicah in cepljenju: http://www.nijz.si/sl/ospice-1

Evropski center za preventivo in nadzor bolezni: poročilo: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/measles/epidemiological_data/Pages/measles_surveillance_reports.aspx

Po besedah Marte Grgič Vitek je precepljenost proti ošpicam v Sloveniji še vedno relativno visoka. Kljub temu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opažajo, da se je delež precepljenih otrok pri nas v zadnjih letih nekoliko znižal – na 94, 93 odstotkov – v ljubljanski regiji že tudi pod 90 odstotkov.


06.08.2024

Dr. Vrtovec: Za krčne žile je poletje neugoden čas (repriza)

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.


12.07.2024

Zdravilo, ki topi kilograme

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?


11.07.2024

Najtežje urološke, abdominalne in ginekološke operacije so še bolj natančne s pomočjo robota

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin


12.07.2024

»Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pljučnico pa smo še posebej pozorni.«

Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


26.06.2024

Prebojno zdravljenje aritmij: »Tega raziskovalci niso dokazali v nobeni drugi študiji.«

Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma


19.06.2024

Slovenska doktorska študenta razvila »cepivo«, ki se prilepi na ustno sluznico

Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni


12.06.2024

Nov sev ptičje gripe prvič potrjen pri človeku

Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem


05.06.2024

Strah pred ponovitvijo bolezni

Pogovor s klinično psihologinjo Andrejo Škufca Smrdel


30.05.2024

Vitamin A vpliva na sluznico sečnega mehurja

Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem


15.05.2024

Slovenska onkologija je v boju proti raku dojk odlična na svetovni ravni

V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne


09.05.2024

Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic

V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...


30.04.2024

Izguba mišične mase, mišične funkcije in moči se začne po 40. letu

Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem


24.04.2024

Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu ali možganih in povzroča dolgi covid

Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo


17.04.2024

Dolgi covid: "Huda utrujenost me povsem paralizira."

Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon


10.04.2024

Dr. Pokorn: Ali bo meningokok povzročil težave, se pokaže v dveh tednih

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki


03.04.2024

Kronično vnetje nosu in sinusov - nova študija

Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena


27.03.2024

V ambulante že prihajajo pacienti z diagnozami, ki jih je postavil ChatGPT

Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?


Stran 1 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov