Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hepatitis A je bolezen umazanih rok in neustrezne higiene.
Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita.
Hepatitis A se širi v higiensko neurejenih razmerah. Z njim se okužimo preko umazanih rok in z uživanjem oporečne hrane in pijače. Kaj torej strokovnjaki svetujejo popotnikom? Kako naj se varujejo pred hepatitisom A? Specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc:
Preizkušeno popotniško pravilo glede uživanja hrane in pijače pravi: »Skuhaj, zavri, olupi – ali pusti pri miru.«
O primerih hepatitisa A poročajo iz petnajstih evropskih držav: Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije. V zadnjem letu dni je bilo potrjenih več kot 1.500 primerov bolnikov s to boleznijo. Večina sedaj obolelih oseb ni potovala v države z običajno visokim pojavljanjem hepatitisa A.
»V manj razvitih predelih sveta se prebivalci z virusom hepatitisa A okužijo že v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi in pred ponovno okužbo ostanejo zaščiteni vse življenje,« pravi epidemiolog Zoran Simonovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »V Sloveniji in ostalih razvitih deželah pa velika večina prebivalcev, še posebej mlajših od 50 let, ne pride v stik z virusom hepatitisa A, zato so za okužbo dovzetni.«
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da je bolnik kužen že dva tedna pred pojavom bolezenskih znakov hepatitisa A, v času prebolevanja okužbe in še dva tedna po pojavu zlatenice, ko se velike količine virusov hepatitisa A izločajo z blatom. Nekateri ljudje se okužijo, vendar nimajo znakov in simptomov bolezni. To so nosilci obolenja, ki hepatitis A širijo z blatom.
Podrobneje o hepatitisu A, cepljenju in nasvetih popotnikom: http://www.nijz.si/sl/zaradi-povecanega-pojavljanja-hepatitisa-a-v-evropi-potnikom-priporocamo-cepljenje
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Hepatitis A je bolezen umazanih rok in neustrezne higiene.
Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita.
Hepatitis A se širi v higiensko neurejenih razmerah. Z njim se okužimo preko umazanih rok in z uživanjem oporečne hrane in pijače. Kaj torej strokovnjaki svetujejo popotnikom? Kako naj se varujejo pred hepatitisom A? Specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc:
Preizkušeno popotniško pravilo glede uživanja hrane in pijače pravi: »Skuhaj, zavri, olupi – ali pusti pri miru.«
O primerih hepatitisa A poročajo iz petnajstih evropskih držav: Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije. V zadnjem letu dni je bilo potrjenih več kot 1.500 primerov bolnikov s to boleznijo. Večina sedaj obolelih oseb ni potovala v države z običajno visokim pojavljanjem hepatitisa A.
»V manj razvitih predelih sveta se prebivalci z virusom hepatitisa A okužijo že v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi in pred ponovno okužbo ostanejo zaščiteni vse življenje,« pravi epidemiolog Zoran Simonovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »V Sloveniji in ostalih razvitih deželah pa velika večina prebivalcev, še posebej mlajših od 50 let, ne pride v stik z virusom hepatitisa A, zato so za okužbo dovzetni.«
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da je bolnik kužen že dva tedna pred pojavom bolezenskih znakov hepatitisa A, v času prebolevanja okužbe in še dva tedna po pojavu zlatenice, ko se velike količine virusov hepatitisa A izločajo z blatom. Nekateri ljudje se okužijo, vendar nimajo znakov in simptomov bolezni. To so nosilci obolenja, ki hepatitis A širijo z blatom.
Podrobneje o hepatitisu A, cepljenju in nasvetih popotnikom: http://www.nijz.si/sl/zaradi-povecanega-pojavljanja-hepatitisa-a-v-evropi-potnikom-priporocamo-cepljenje
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Dr. Andrej Škoberne iz Kliničnega centra v Ljubljani je specialist za bolezni ledvic. Glede na bogate izkušnje in ob podpori statističnih podatkov opozarja, da kar devetdeset odstotkov ljudi ne ve, da njihove ledvice delujejo vedno slabše.Znaki in simptomi kronične ledvične bolezni se namreč pojavijo zelo pozno. Kdaj so torej nočni obiski stranišča lahko znak za težave z ledvicami, preverite v Ultrazvoku. Pripravil ga je Iztok Konc.
Preučeval je zdravljenje kronične vnetne črevesne bolezni z biološkimi zdravili
Ameriški raziskovalci objavili študijo, v kateri pišejo, da je nekoliko povišan holesterol lahko celo koristen in povezan z manjšo umrljivostjo
Strokovnjaki ocenjujejo, da le okoli pet odstotkov našega budnega časa namenimo zmerni do intenzivni telesni aktivnosti
Neveljaven email naslov