Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hepatitis A je bolezen umazanih rok in neustrezne higiene.
Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita.
Hepatitis A se širi v higiensko neurejenih razmerah. Z njim se okužimo preko umazanih rok in z uživanjem oporečne hrane in pijače. Kaj torej strokovnjaki svetujejo popotnikom? Kako naj se varujejo pred hepatitisom A? Specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc:
Preizkušeno popotniško pravilo glede uživanja hrane in pijače pravi: »Skuhaj, zavri, olupi – ali pusti pri miru.«
O primerih hepatitisa A poročajo iz petnajstih evropskih držav: Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije. V zadnjem letu dni je bilo potrjenih več kot 1.500 primerov bolnikov s to boleznijo. Večina sedaj obolelih oseb ni potovala v države z običajno visokim pojavljanjem hepatitisa A.
»V manj razvitih predelih sveta se prebivalci z virusom hepatitisa A okužijo že v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi in pred ponovno okužbo ostanejo zaščiteni vse življenje,« pravi epidemiolog Zoran Simonovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »V Sloveniji in ostalih razvitih deželah pa velika večina prebivalcev, še posebej mlajših od 50 let, ne pride v stik z virusom hepatitisa A, zato so za okužbo dovzetni.«
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da je bolnik kužen že dva tedna pred pojavom bolezenskih znakov hepatitisa A, v času prebolevanja okužbe in še dva tedna po pojavu zlatenice, ko se velike količine virusov hepatitisa A izločajo z blatom. Nekateri ljudje se okužijo, vendar nimajo znakov in simptomov bolezni. To so nosilci obolenja, ki hepatitis A širijo z blatom.
Podrobneje o hepatitisu A, cepljenju in nasvetih popotnikom: http://www.nijz.si/sl/zaradi-povecanega-pojavljanja-hepatitisa-a-v-evropi-potnikom-priporocamo-cepljenje
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Hepatitis A je bolezen umazanih rok in neustrezne higiene.
Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita.
Hepatitis A se širi v higiensko neurejenih razmerah. Z njim se okužimo preko umazanih rok in z uživanjem oporečne hrane in pijače. Kaj torej strokovnjaki svetujejo popotnikom? Kako naj se varujejo pred hepatitisom A? Specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc:
Preizkušeno popotniško pravilo glede uživanja hrane in pijače pravi: »Skuhaj, zavri, olupi – ali pusti pri miru.«
O primerih hepatitisa A poročajo iz petnajstih evropskih držav: Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije. V zadnjem letu dni je bilo potrjenih več kot 1.500 primerov bolnikov s to boleznijo. Večina sedaj obolelih oseb ni potovala v države z običajno visokim pojavljanjem hepatitisa A.
»V manj razvitih predelih sveta se prebivalci z virusom hepatitisa A okužijo že v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi in pred ponovno okužbo ostanejo zaščiteni vse življenje,« pravi epidemiolog Zoran Simonovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »V Sloveniji in ostalih razvitih deželah pa velika večina prebivalcev, še posebej mlajših od 50 let, ne pride v stik z virusom hepatitisa A, zato so za okužbo dovzetni.«
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da je bolnik kužen že dva tedna pred pojavom bolezenskih znakov hepatitisa A, v času prebolevanja okužbe in še dva tedna po pojavu zlatenice, ko se velike količine virusov hepatitisa A izločajo z blatom. Nekateri ljudje se okužijo, vendar nimajo znakov in simptomov bolezni. To so nosilci obolenja, ki hepatitis A širijo z blatom.
Podrobneje o hepatitisu A, cepljenju in nasvetih popotnikom: http://www.nijz.si/sl/zaradi-povecanega-pojavljanja-hepatitisa-a-v-evropi-potnikom-priporocamo-cepljenje
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Neveljaven email naslov