Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hepatitis A je bolezen umazanih rok in neustrezne higiene.
Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita.
Hepatitis A se širi v higiensko neurejenih razmerah. Z njim se okužimo preko umazanih rok in z uživanjem oporečne hrane in pijače. Kaj torej strokovnjaki svetujejo popotnikom? Kako naj se varujejo pred hepatitisom A? Specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc:
Preizkušeno popotniško pravilo glede uživanja hrane in pijače pravi: »Skuhaj, zavri, olupi – ali pusti pri miru.«
O primerih hepatitisa A poročajo iz petnajstih evropskih držav: Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije. V zadnjem letu dni je bilo potrjenih več kot 1.500 primerov bolnikov s to boleznijo. Večina sedaj obolelih oseb ni potovala v države z običajno visokim pojavljanjem hepatitisa A.
»V manj razvitih predelih sveta se prebivalci z virusom hepatitisa A okužijo že v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi in pred ponovno okužbo ostanejo zaščiteni vse življenje,« pravi epidemiolog Zoran Simonovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »V Sloveniji in ostalih razvitih deželah pa velika večina prebivalcev, še posebej mlajših od 50 let, ne pride v stik z virusom hepatitisa A, zato so za okužbo dovzetni.«
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da je bolnik kužen že dva tedna pred pojavom bolezenskih znakov hepatitisa A, v času prebolevanja okužbe in še dva tedna po pojavu zlatenice, ko se velike količine virusov hepatitisa A izločajo z blatom. Nekateri ljudje se okužijo, vendar nimajo znakov in simptomov bolezni. To so nosilci obolenja, ki hepatitis A širijo z blatom.
Podrobneje o hepatitisu A, cepljenju in nasvetih popotnikom: http://www.nijz.si/sl/zaradi-povecanega-pojavljanja-hepatitisa-a-v-evropi-potnikom-priporocamo-cepljenje
913 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Hepatitis A je bolezen umazanih rok in neustrezne higiene.
Letos iz številnih evropskih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Le ta povzroča vnetje jeter, ki se lahko kaže z utrujenostjo, slabim počutjem, bolečinami pod desnim rebrnim lokom in močno zlatenico. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zato potnikom svetujejo, naj na poti skrbijo za ustrezno higieno in upoštevajo pravila varnega uživanja hrane. Proti hepatitisu A pa priporočajo tudi cepljenje, ki je najučinkovitejša zaščita.
Hepatitis A se širi v higiensko neurejenih razmerah. Z njim se okužimo preko umazanih rok in z uživanjem oporečne hrane in pijače. Kaj torej strokovnjaki svetujejo popotnikom? Kako naj se varujejo pred hepatitisom A? Specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc:
Preizkušeno popotniško pravilo glede uživanja hrane in pijače pravi: »Skuhaj, zavri, olupi – ali pusti pri miru.«
O primerih hepatitisa A poročajo iz petnajstih evropskih držav: Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Nizozemske, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije, Švedske in Velike Britanije. V zadnjem letu dni je bilo potrjenih več kot 1.500 primerov bolnikov s to boleznijo. Večina sedaj obolelih oseb ni potovala v države z običajno visokim pojavljanjem hepatitisa A.
»V manj razvitih predelih sveta se prebivalci z virusom hepatitisa A okužijo že v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi in pred ponovno okužbo ostanejo zaščiteni vse življenje,« pravi epidemiolog Zoran Simonovič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »V Sloveniji in ostalih razvitih deželah pa velika večina prebivalcev, še posebej mlajših od 50 let, ne pride v stik z virusom hepatitisa A, zato so za okužbo dovzetni.«
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da je bolnik kužen že dva tedna pred pojavom bolezenskih znakov hepatitisa A, v času prebolevanja okužbe in še dva tedna po pojavu zlatenice, ko se velike količine virusov hepatitisa A izločajo z blatom. Nekateri ljudje se okužijo, vendar nimajo znakov in simptomov bolezni. To so nosilci obolenja, ki hepatitis A širijo z blatom.
Podrobneje o hepatitisu A, cepljenju in nasvetih popotnikom: http://www.nijz.si/sl/zaradi-povecanega-pojavljanja-hepatitisa-a-v-evropi-potnikom-priporocamo-cepljenje
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Pred dobrima dvema tednoma – natančneje v torek, 24. maja – so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potrdili prvi primer opičjih koz v Sloveniji. Žal ni ostal edini. Ta ponedeljek, 6. junija, so sporočili, da je pri nas za opičjimi kozami zbolelo že šest oseb. Število okuženih se še vedno veča tudi v drugih državah. Kaj lahko pričakujemo? Zakaj so strokovnjaki zaradi zadnjih primerov opičjih koz manj zaskrbljeni kot zaradi covida? Kakšni so znaki in simptomi ter kako se opičje koze prenašajo? Več v Ultrazvoku. Sodelujeta: epidemiologinja prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza (NIJZ) in virolog prof. dr. Peter Hostnik (Veterinarska fakulteta v Ljubljani). Pripravlja Iztok Konc. Foto: UK government
Ko je nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, ki v Kliničnem centru v Mariboru vodi Kliniko za nevrologijo, začela svojo poklicno pot, še ni bilo na voljo zdravil za zdravljenje multiple skleroze. Danes pa že s številnimi obvladujemo bolezenske procese, ki jih sproži, in z njimi lajšamo težave bolnic in bolnikov. Zgodbe, o katerih zdaj pripoveduje dr. Hojs Fabjan, so zato lahko tudi pozitivne in optimistične.
Neveljaven email naslov