Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor o spolnosti naj bo odkrit, korekten in spoštljiv, poudarja prim. asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Obdobje čebelic in štorkelj je mimo,« dodaja z nasmehom. Zadrega in strah sta običajno najpogostejša razloga, ki preprečujeta sproščen pogovor o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih. Posebej o slednjih bi morali govoriti večkrat, saj njihova pogostost tudi v Sloveniji narašča. Po besedah specialistke socialne medicine z NIJZ je bilo lani pri nas prijavljenih več kot 1.100 primerov spolno prenosljivih okužb.
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji letos še posebej izpostavljajo porast gonoreje, ki se prenaša z oralnimi spolnimi odnosi in jo je, zaradi odpornosti, vedno težje zdraviti z antibiotiki.
Ob nezaščitenih spolnih odnosih, pri katerih lahko pride do okužbe, pa doktorica Leskovšek svetuje testiranje. Anonimno in brezplačno se na HIV lahko testirate vsak ponedeljek med 12 in 14 uro na Infekcijski kliniki v Ljubljani. V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset.
Strokovnjaki opažajo, da so mladi o spolnosti in spolnih boleznih slabo obveščeni. Zato si že desetletja prizadevajo, da bi bila spolna vzgoja del šolskega kurikuluma.
Kadar pogovor nanese na spolnost, se strokovna in tudi širša javnost največkrat obrača na mlade. Ob tem pa se pogosto pozabi na starejše, ki tudi še niso pozabili na spolnost. To je med drugim pokazala tudi raziskava o spolnem življenju žensk po 65 letu.
Seznam testirnih mest: http://www.stop-aids.si/index.php/testiraj-se/kje-se-testirati
904 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Pogovor o spolnosti naj bo odkrit, korekten in spoštljiv, poudarja prim. asist. Evita Leskovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Obdobje čebelic in štorkelj je mimo,« dodaja z nasmehom. Zadrega in strah sta običajno najpogostejša razloga, ki preprečujeta sproščen pogovor o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih. Posebej o slednjih bi morali govoriti večkrat, saj njihova pogostost tudi v Sloveniji narašča. Po besedah specialistke socialne medicine z NIJZ je bilo lani pri nas prijavljenih več kot 1.100 primerov spolno prenosljivih okužb.
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji letos še posebej izpostavljajo porast gonoreje, ki se prenaša z oralnimi spolnimi odnosi in jo je, zaradi odpornosti, vedno težje zdraviti z antibiotiki.
Ob nezaščitenih spolnih odnosih, pri katerih lahko pride do okužbe, pa doktorica Leskovšek svetuje testiranje. Anonimno in brezplačno se na HIV lahko testirate vsak ponedeljek med 12 in 14 uro na Infekcijski kliniki v Ljubljani. V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset.
Strokovnjaki opažajo, da so mladi o spolnosti in spolnih boleznih slabo obveščeni. Zato si že desetletja prizadevajo, da bi bila spolna vzgoja del šolskega kurikuluma.
Kadar pogovor nanese na spolnost, se strokovna in tudi širša javnost največkrat obrača na mlade. Ob tem pa se pogosto pozabi na starejše, ki tudi še niso pozabili na spolnost. To je med drugim pokazala tudi raziskava o spolnem življenju žensk po 65 letu.
Seznam testirnih mest: http://www.stop-aids.si/index.php/testiraj-se/kje-se-testirati
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov