Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Klop je najnevarnejša zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali.
Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki prstana, ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Vendar pa infektolog Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja, da se rdečina ne pokaže pri vseh obolelih. Prav tako pa lahko najbolj značilne znake in simptome bolezni prezremo, ali pa jih pripišemo kateremu drugemu obolenju. Boreliozo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki.
Ali ste vedeli, da klopi v svojem življenju le trikrat pijejo kri – prvič kot ličinka, drugič kot nimfa in tretjič kot odrasla žival – običajno le samica? Klop se na gostitelja prisesa z različnimi organi, ki jih imenujemo obustne okončine. V Sloveniji živi 16 različnih vrst klopov. Biolog Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pravi, da je njihova povprečna življenjska doba tri leta.
Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, sodi Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Lymska borelioza je najpogostejša, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Ob boreliozi, o kateri govori tokratni Ultrazvok, nas zdravniki vsako leto svarijo tudi pred klopnim meningoencefalitisom. Po številu obolelih že več let izstopata Koroška in Gorenjska regija. Kakšno je stanje letos, pa v prihodnji oddaji. Že zdaj vas vabim k poslušanju.
909 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
»Klop je najnevarnejša zver v slovenskih gozdovih,« pravi dr. Franc Strle z Infekcijske klinike v Ljubljani.
Mnogi klopi prenašajo viruse in bakterije, ki lahko pri človeku povzročijo hude zdravstvene težave. Najpogostejša je lymska borelioza, za katero je letos zbolelo že veliko ljudi. Nevarnost pa še ni minila, saj so klopi v naravi aktivni vse do prve zmrzali.
Boreliozo prepoznamo po značilnem rdečem madežu v obliki prstana, ki se običajno pojavi na mestu klopovega vboda. Vendar pa infektolog Franc Strle s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja, da se rdečina ne pokaže pri vseh obolelih. Prav tako pa lahko najbolj značilne znake in simptome bolezni prezremo, ali pa jih pripišemo kateremu drugemu obolenju. Boreliozo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki.
Ali ste vedeli, da klopi v svojem življenju le trikrat pijejo kri – prvič kot ličinka, drugič kot nimfa in tretjič kot odrasla žival – običajno le samica? Klop se na gostitelja prisesa z različnimi organi, ki jih imenujemo obustne okončine. V Sloveniji živi 16 različnih vrst klopov. Biolog Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije pravi, da je njihova povprečna življenjska doba tri leta.
Po razširjenosti okužb, ki jih prenašajo klopi, sodi Slovenija v sam evropski in svetovni vrh. Lymska borelioza je najpogostejša, sledita ji klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Ob boreliozi, o kateri govori tokratni Ultrazvok, nas zdravniki vsako leto svarijo tudi pred klopnim meningoencefalitisom. Po številu obolelih že več let izstopata Koroška in Gorenjska regija. Kakšno je stanje letos, pa v prihodnji oddaji. Že zdaj vas vabim k poslušanju.
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma
Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni
Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Neveljaven email naslov