Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maternične vložke poznamo že dlje časa; novejši – tako imenovani sodobni intrauterini sistemi vsebujejo hormone.
Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Maternični vložek s hormonom uspešno zaščiti žensko pred nenačrtovano nosečnostjo. Deluje lokalno – zgosti sluz v materničnem vratu, zmanjša gibljivost semenčic in stanjša maternično sluznico, kar prepreči ugnezdenje jajčeca. Stranski učinki so redki, podatki raziskav pa kažejo, da je velika večina žensk, ki uporabljajo novejše različice materničnih vložkov, z njimi zelo zadovoljna.
Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja. V Sloveniji so ženskam, moškim in parom na voljo različne kontracepcijske metode – od bolj do manj zanesljivih. Med zelo učinkovita sredstva za preprečevanje zanositve uvrščamo maternični vložek, ki zagotavlja več kot 99 odstotno zaščito.
Na izbiro zaščite vpliva več dejavnikov, kot so njena učinkovitost, varnost, sprejemljivost in dostopnost. Za katere ženske je najustreznejši maternični vložek? Doktorica Pinter:
Maternični vložek je namenjen tudi ženskam s pridruženimi boleznimi, zaradi katerih druge metode, kot je kombinirana hormonska kontracepcija, niso primerne. Ustrezno zaščito nudi v obdobju po porodu, ko ženska doji.
Uporabo materničnega vložka s hormonom doktorica Pinter odsvetuje v času nosečnosti, ob akutnih vnetjih rodil in nenormalnih krvavitvah iz nožnice. Prav tako ni primeren za ženske, ki so zbolele za rakom dojke in rakom materničnega vratu. Kateri pa so možni stranski učinki uporabe materničnega vložka z dodanim hormonom?
Ob letošnjem svetovnem dnevu kontracepcije – obeležili smo ga v torek – strokovnjaki opozarjajo na izbiro ustrezne zaščite po rojstvu otroka. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da kar nekaj žensk v Sloveniji nova nosečnost preseneti že prvo leto po porodu.
Maternični vložek s hormonom ali bakrom se lahko vstavi v maternico že po štirih tednih po porodu; tudi po carskem rezu. Zaščita traja od tri do pet let, če pa želi ženska zanositi, se lahko maternični vložek odstrani kadarkoli, zanositev pa je možna že v naslednjem mesecu. Doktorica Pinter pravi, da imamo v Sloveniji potrebno znanje, dobro urejena pa je tudi dostopnost kontracepcije.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Maternične vložke poznamo že dlje časa; novejši – tako imenovani sodobni intrauterini sistemi vsebujejo hormone.
Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Maternični vložek s hormonom uspešno zaščiti žensko pred nenačrtovano nosečnostjo. Deluje lokalno – zgosti sluz v materničnem vratu, zmanjša gibljivost semenčic in stanjša maternično sluznico, kar prepreči ugnezdenje jajčeca. Stranski učinki so redki, podatki raziskav pa kažejo, da je velika večina žensk, ki uporabljajo novejše različice materničnih vložkov, z njimi zelo zadovoljna.
Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja. V Sloveniji so ženskam, moškim in parom na voljo različne kontracepcijske metode – od bolj do manj zanesljivih. Med zelo učinkovita sredstva za preprečevanje zanositve uvrščamo maternični vložek, ki zagotavlja več kot 99 odstotno zaščito.
Na izbiro zaščite vpliva več dejavnikov, kot so njena učinkovitost, varnost, sprejemljivost in dostopnost. Za katere ženske je najustreznejši maternični vložek? Doktorica Pinter:
Maternični vložek je namenjen tudi ženskam s pridruženimi boleznimi, zaradi katerih druge metode, kot je kombinirana hormonska kontracepcija, niso primerne. Ustrezno zaščito nudi v obdobju po porodu, ko ženska doji.
Uporabo materničnega vložka s hormonom doktorica Pinter odsvetuje v času nosečnosti, ob akutnih vnetjih rodil in nenormalnih krvavitvah iz nožnice. Prav tako ni primeren za ženske, ki so zbolele za rakom dojke in rakom materničnega vratu. Kateri pa so možni stranski učinki uporabe materničnega vložka z dodanim hormonom?
Ob letošnjem svetovnem dnevu kontracepcije – obeležili smo ga v torek – strokovnjaki opozarjajo na izbiro ustrezne zaščite po rojstvu otroka. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da kar nekaj žensk v Sloveniji nova nosečnost preseneti že prvo leto po porodu.
Maternični vložek s hormonom ali bakrom se lahko vstavi v maternico že po štirih tednih po porodu; tudi po carskem rezu. Zaščita traja od tri do pet let, če pa želi ženska zanositi, se lahko maternični vložek odstrani kadarkoli, zanositev pa je možna že v naslednjem mesecu. Doktorica Pinter pravi, da imamo v Sloveniji potrebno znanje, dobro urejena pa je tudi dostopnost kontracepcije.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov