Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kar bi rade vedele o materničnem vložku

28.09.2017


Maternične vložke poznamo že dlje časa; novejši – tako imenovani sodobni intrauterini sistemi vsebujejo hormone.

Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Maternični vložek s hormonom uspešno zaščiti žensko pred nenačrtovano nosečnostjo. Deluje lokalno – zgosti sluz v materničnem vratu, zmanjša gibljivost semenčic in stanjša maternično sluznico, kar prepreči ugnezdenje jajčeca. Stranski učinki so redki, podatki raziskav pa kažejo, da je velika večina žensk, ki uporabljajo novejše različice materničnih vložkov, z njimi zelo zadovoljna.

Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja. V Sloveniji so ženskam, moškim in parom na voljo različne kontracepcijske metode – od bolj do manj zanesljivih. Med zelo učinkovita sredstva za preprečevanje zanositve uvrščamo maternični vložek, ki zagotavlja več kot 99 odstotno zaščito.

Na izbiro zaščite vpliva več dejavnikov, kot so njena učinkovitost, varnost, sprejemljivost in dostopnost. Za katere ženske je najustreznejši maternični vložek? Doktorica Pinter:

Maternični vložek je namenjen tudi ženskam s pridruženimi boleznimi, zaradi katerih druge metode, kot je kombinirana hormonska kontracepcija, niso primerne. Ustrezno zaščito nudi v obdobju po porodu, ko ženska doji.

Uporabo materničnega vložka s hormonom doktorica Pinter odsvetuje v času nosečnosti, ob akutnih vnetjih rodil in nenormalnih krvavitvah iz nožnice. Prav tako ni primeren za ženske, ki so zbolele za rakom dojke in rakom materničnega vratu. Kateri pa so možni stranski učinki uporabe materničnega vložka z dodanim hormonom?

Ob letošnjem svetovnem dnevu kontracepcije – obeležili smo ga v torek – strokovnjaki opozarjajo na izbiro ustrezne zaščite po rojstvu otroka. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da kar nekaj žensk v Sloveniji nova nosečnost preseneti že prvo leto po porodu.

Maternični vložek s hormonom ali bakrom se lahko vstavi v maternico že po štirih tednih po porodu; tudi po carskem rezu. Zaščita traja od tri do pet let, če pa želi ženska zanositi, se lahko maternični vložek odstrani kadarkoli, zanositev pa je možna že v naslednjem mesecu. Doktorica Pinter pravi, da imamo v Sloveniji potrebno znanje, dobro urejena pa je tudi dostopnost kontracepcije.


Ultrazvok

918 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Kar bi rade vedele o materničnem vložku

28.09.2017


Maternične vložke poznamo že dlje časa; novejši – tako imenovani sodobni intrauterini sistemi vsebujejo hormone.

Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

Maternični vložek s hormonom uspešno zaščiti žensko pred nenačrtovano nosečnostjo. Deluje lokalno – zgosti sluz v materničnem vratu, zmanjša gibljivost semenčic in stanjša maternično sluznico, kar prepreči ugnezdenje jajčeca. Stranski učinki so redki, podatki raziskav pa kažejo, da je velika večina žensk, ki uporabljajo novejše različice materničnih vložkov, z njimi zelo zadovoljna.

Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja. V Sloveniji so ženskam, moškim in parom na voljo različne kontracepcijske metode – od bolj do manj zanesljivih. Med zelo učinkovita sredstva za preprečevanje zanositve uvrščamo maternični vložek, ki zagotavlja več kot 99 odstotno zaščito.

Na izbiro zaščite vpliva več dejavnikov, kot so njena učinkovitost, varnost, sprejemljivost in dostopnost. Za katere ženske je najustreznejši maternični vložek? Doktorica Pinter:

Maternični vložek je namenjen tudi ženskam s pridruženimi boleznimi, zaradi katerih druge metode, kot je kombinirana hormonska kontracepcija, niso primerne. Ustrezno zaščito nudi v obdobju po porodu, ko ženska doji.

Uporabo materničnega vložka s hormonom doktorica Pinter odsvetuje v času nosečnosti, ob akutnih vnetjih rodil in nenormalnih krvavitvah iz nožnice. Prav tako ni primeren za ženske, ki so zbolele za rakom dojke in rakom materničnega vratu. Kateri pa so možni stranski učinki uporabe materničnega vložka z dodanim hormonom?

Ob letošnjem svetovnem dnevu kontracepcije – obeležili smo ga v torek – strokovnjaki opozarjajo na izbiro ustrezne zaščite po rojstvu otroka. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da kar nekaj žensk v Sloveniji nova nosečnost preseneti že prvo leto po porodu.

Maternični vložek s hormonom ali bakrom se lahko vstavi v maternico že po štirih tednih po porodu; tudi po carskem rezu. Zaščita traja od tri do pet let, če pa želi ženska zanositi, se lahko maternični vložek odstrani kadarkoli, zanositev pa je možna že v naslednjem mesecu. Doktorica Pinter pravi, da imamo v Sloveniji potrebno znanje, dobro urejena pa je tudi dostopnost kontracepcije.


06.04.2023

Flajs: Obisk psihoterapevta je znak zrelosti, ne šibkosti

Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni


30.03.2023

Herpes zoster: Za večino je pasavec boleča diagnoza

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.


23.03.2023

Dr. Trampuž: Dejansko ne vemo točno, kako je novi koronavirus nastal

Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah


16.03.2023

Preživel hud zaplet po cepljenju proti covidu

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer


09.03.2023

Dr. Škoberne: Sol in sladkor sta za ledvice strup

Vse več ljudi ima težave z ledvicami


02.03.2023

Farmacevt: Večina zdravil je preizkušena le na moških

Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo


23.02.2023

Študija: Trideset odstotkov manj neželenih učinkov, če je zdravilo prilagojeno genskemu zapisu

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan


16.02.2023

Dr. Dolinšek: Na voljo so hitri krvni testi za celiakijo

Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki


09.02.2023

Gastroenterolog Vidmar: Bolečino ob kolonoskopiji čuti le vsak deseti in za vsakega poiščemo rešitev

Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?


02.02.2023

Žolčni kamni: Žolčne kolike so boleče, bolnik lahko bruha, ima vročino

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan


26.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Uživanje prehranskih dopolnil narašča

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki


19.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Premalo vlaknin in beljakovin

Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije


12.01.2023

Mateja Logar: Covid še vedno hujši od gripe, kaj šele od prehlada

Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?


05.01.2023

Dr. Dolinšek: Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je vedno pogostejša driska

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi


29.12.2022

Farmacevtka Tina Vida Plavec in kemik Nejc Petek: črevesna mikrobiota vs. fotokemija

Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo


22.12.2022

Slovensko znanje na naslovnici prestižne revije

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija


15.12.2022

Zdravnica iz Maribora: Ljudje še vedno zbolevajo za težko covidno pljučnico

O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru


08.12.2022

Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati

Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic


01.12.2022

»Brez botoksa se take operacije kile sploh ne bi upal lotiti.«

V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil


24.11.2022

Ključ do zdrave in dolge starosti je v imunskem sistemu

Staranje imunskega sistema - drugič


Stran 5 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov