Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maternične vložke poznamo že dlje časa; novejši – tako imenovani sodobni intrauterini sistemi vsebujejo hormone.
Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Maternični vložek s hormonom uspešno zaščiti žensko pred nenačrtovano nosečnostjo. Deluje lokalno – zgosti sluz v materničnem vratu, zmanjša gibljivost semenčic in stanjša maternično sluznico, kar prepreči ugnezdenje jajčeca. Stranski učinki so redki, podatki raziskav pa kažejo, da je velika večina žensk, ki uporabljajo novejše različice materničnih vložkov, z njimi zelo zadovoljna.
Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja. V Sloveniji so ženskam, moškim in parom na voljo različne kontracepcijske metode – od bolj do manj zanesljivih. Med zelo učinkovita sredstva za preprečevanje zanositve uvrščamo maternični vložek, ki zagotavlja več kot 99 odstotno zaščito.
Na izbiro zaščite vpliva več dejavnikov, kot so njena učinkovitost, varnost, sprejemljivost in dostopnost. Za katere ženske je najustreznejši maternični vložek? Doktorica Pinter:
Maternični vložek je namenjen tudi ženskam s pridruženimi boleznimi, zaradi katerih druge metode, kot je kombinirana hormonska kontracepcija, niso primerne. Ustrezno zaščito nudi v obdobju po porodu, ko ženska doji.
Uporabo materničnega vložka s hormonom doktorica Pinter odsvetuje v času nosečnosti, ob akutnih vnetjih rodil in nenormalnih krvavitvah iz nožnice. Prav tako ni primeren za ženske, ki so zbolele za rakom dojke in rakom materničnega vratu. Kateri pa so možni stranski učinki uporabe materničnega vložka z dodanim hormonom?
Ob letošnjem svetovnem dnevu kontracepcije – obeležili smo ga v torek – strokovnjaki opozarjajo na izbiro ustrezne zaščite po rojstvu otroka. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da kar nekaj žensk v Sloveniji nova nosečnost preseneti že prvo leto po porodu.
Maternični vložek s hormonom ali bakrom se lahko vstavi v maternico že po štirih tednih po porodu; tudi po carskem rezu. Zaščita traja od tri do pet let, če pa želi ženska zanositi, se lahko maternični vložek odstrani kadarkoli, zanositev pa je možna že v naslednjem mesecu. Doktorica Pinter pravi, da imamo v Sloveniji potrebno znanje, dobro urejena pa je tudi dostopnost kontracepcije.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Maternične vložke poznamo že dlje časa; novejši – tako imenovani sodobni intrauterini sistemi vsebujejo hormone.
Ko se ženske v Sloveniji odločajo o kontracepciji, največkrat izberejo hormonske tabletke in kondome. Za ti dve zaščiti se odloči šestdeset odstotkov žensk. Na izbiro vpliva več dejavnikov; in sicer učinkovitost, varnost in dostopnost kontracepcijske metode. Deset odstotkov žensk pri nas pa se odloči za maternični vložek. Ta omogoča učinkovito večletno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo, pravi ginekologinja prof. dr. Bojana Pinter z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Maternični vložek s hormonom uspešno zaščiti žensko pred nenačrtovano nosečnostjo. Deluje lokalno – zgosti sluz v materničnem vratu, zmanjša gibljivost semenčic in stanjša maternično sluznico, kar prepreči ugnezdenje jajčeca. Stranski učinki so redki, podatki raziskav pa kažejo, da je velika večina žensk, ki uporabljajo novejše različice materničnih vložkov, z njimi zelo zadovoljna.
Zanesljiva zaščita pred neželeno nosečnostjo je pomemben vidik spolnega in reproduktivnega zdravja. V Sloveniji so ženskam, moškim in parom na voljo različne kontracepcijske metode – od bolj do manj zanesljivih. Med zelo učinkovita sredstva za preprečevanje zanositve uvrščamo maternični vložek, ki zagotavlja več kot 99 odstotno zaščito.
Na izbiro zaščite vpliva več dejavnikov, kot so njena učinkovitost, varnost, sprejemljivost in dostopnost. Za katere ženske je najustreznejši maternični vložek? Doktorica Pinter:
Maternični vložek je namenjen tudi ženskam s pridruženimi boleznimi, zaradi katerih druge metode, kot je kombinirana hormonska kontracepcija, niso primerne. Ustrezno zaščito nudi v obdobju po porodu, ko ženska doji.
Uporabo materničnega vložka s hormonom doktorica Pinter odsvetuje v času nosečnosti, ob akutnih vnetjih rodil in nenormalnih krvavitvah iz nožnice. Prav tako ni primeren za ženske, ki so zbolele za rakom dojke in rakom materničnega vratu. Kateri pa so možni stranski učinki uporabe materničnega vložka z dodanim hormonom?
Ob letošnjem svetovnem dnevu kontracepcije – obeležili smo ga v torek – strokovnjaki opozarjajo na izbiro ustrezne zaščite po rojstvu otroka. Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zapisali, da kar nekaj žensk v Sloveniji nova nosečnost preseneti že prvo leto po porodu.
Maternični vložek s hormonom ali bakrom se lahko vstavi v maternico že po štirih tednih po porodu; tudi po carskem rezu. Zaščita traja od tri do pet let, če pa želi ženska zanositi, se lahko maternični vložek odstrani kadarkoli, zanositev pa je možna že v naslednjem mesecu. Doktorica Pinter pravi, da imamo v Sloveniji potrebno znanje, dobro urejena pa je tudi dostopnost kontracepcije.
Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov