Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V veliki meri so posledica nezdravega življenjskega sloga in lahko ustavijo srce
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Prof. dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma?
Zvišan krvni tlak je številka ena med povzročitelji aritmij. Bolj ogroženi so ljudje, ki so doživeli srčni infarkt in bolniki s srčnim popuščanjem. Prav tako so nekatere motnje srčnega ritma pogostejše pri ljudeh s preveliko telesno težo in pri tistih z motnjami v delovanju žleze ščitnice.
Dr. Pernat je kardiolog in eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov za zdravljenje motenj srčnega ritma. Poudarja, da so posledice aritmij lahko zelo različne. Nekateri bolniki težav skorajda ne občutijo, pri drugih pa so zelo izrazite in moteče. Brez EKG zdravniki ne morejo postaviti diagnoze: motnja srčnega ritma.
Zdravo človeško srce udari v mirovanju od 60- do 100-krat na minuto. Kadar pa je krčenje srčne mišice neenakomerno, močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmijah. Ene izvirajo v srčnih preddvorih, druge pa v prekatih. Te so nevarnejše, saj lahko povzročijo nenaden zastoj srca. Čeprav podatki niso popolni, pa ugotovitve najnovejše ameriške študije kažejo, da imata med 40. in 70. letom aritmijo kar dva odstotka in pol prebivalcev.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V veliki meri so posledica nezdravega življenjskega sloga in lahko ustavijo srce
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Prof. dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma?
Zvišan krvni tlak je številka ena med povzročitelji aritmij. Bolj ogroženi so ljudje, ki so doživeli srčni infarkt in bolniki s srčnim popuščanjem. Prav tako so nekatere motnje srčnega ritma pogostejše pri ljudeh s preveliko telesno težo in pri tistih z motnjami v delovanju žleze ščitnice.
Dr. Pernat je kardiolog in eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov za zdravljenje motenj srčnega ritma. Poudarja, da so posledice aritmij lahko zelo različne. Nekateri bolniki težav skorajda ne občutijo, pri drugih pa so zelo izrazite in moteče. Brez EKG zdravniki ne morejo postaviti diagnoze: motnja srčnega ritma.
Zdravo človeško srce udari v mirovanju od 60- do 100-krat na minuto. Kadar pa je krčenje srčne mišice neenakomerno, močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmijah. Ene izvirajo v srčnih preddvorih, druge pa v prekatih. Te so nevarnejše, saj lahko povzročijo nenaden zastoj srca. Čeprav podatki niso popolni, pa ugotovitve najnovejše ameriške študije kažejo, da imata med 40. in 70. letom aritmijo kar dva odstotka in pol prebivalcev.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Neveljaven email naslov