Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V veliki meri so posledica nezdravega življenjskega sloga in lahko ustavijo srce
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Prof. dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma?
Zvišan krvni tlak je številka ena med povzročitelji aritmij. Bolj ogroženi so ljudje, ki so doživeli srčni infarkt in bolniki s srčnim popuščanjem. Prav tako so nekatere motnje srčnega ritma pogostejše pri ljudeh s preveliko telesno težo in pri tistih z motnjami v delovanju žleze ščitnice.
Dr. Pernat je kardiolog in eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov za zdravljenje motenj srčnega ritma. Poudarja, da so posledice aritmij lahko zelo različne. Nekateri bolniki težav skorajda ne občutijo, pri drugih pa so zelo izrazite in moteče. Brez EKG zdravniki ne morejo postaviti diagnoze: motnja srčnega ritma.
Zdravo človeško srce udari v mirovanju od 60- do 100-krat na minuto. Kadar pa je krčenje srčne mišice neenakomerno, močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmijah. Ene izvirajo v srčnih preddvorih, druge pa v prekatih. Te so nevarnejše, saj lahko povzročijo nenaden zastoj srca. Čeprav podatki niso popolni, pa ugotovitve najnovejše ameriške študije kažejo, da imata med 40. in 70. letom aritmijo kar dva odstotka in pol prebivalcev.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V veliki meri so posledica nezdravega življenjskega sloga in lahko ustavijo srce
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Prof. dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma?
Zvišan krvni tlak je številka ena med povzročitelji aritmij. Bolj ogroženi so ljudje, ki so doživeli srčni infarkt in bolniki s srčnim popuščanjem. Prav tako so nekatere motnje srčnega ritma pogostejše pri ljudeh s preveliko telesno težo in pri tistih z motnjami v delovanju žleze ščitnice.
Dr. Pernat je kardiolog in eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov za zdravljenje motenj srčnega ritma. Poudarja, da so posledice aritmij lahko zelo različne. Nekateri bolniki težav skorajda ne občutijo, pri drugih pa so zelo izrazite in moteče. Brez EKG zdravniki ne morejo postaviti diagnoze: motnja srčnega ritma.
Zdravo človeško srce udari v mirovanju od 60- do 100-krat na minuto. Kadar pa je krčenje srčne mišice neenakomerno, močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmijah. Ene izvirajo v srčnih preddvorih, druge pa v prekatih. Te so nevarnejše, saj lahko povzročijo nenaden zastoj srca. Čeprav podatki niso popolni, pa ugotovitve najnovejše ameriške študije kažejo, da imata med 40. in 70. letom aritmijo kar dva odstotka in pol prebivalcev.
Kar osemdeset odstotkov oseb z duševnimi težavami in motnjami, ki so vključeni v psihoterapijo, je na boljšem od tistih z enakimi težavami, ki v terapijo niso vključeni
Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave.
Z infektologom o dolgem covidu, post-vac sindromu, cepljenju in maskah
»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer
Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo
Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan
Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki
Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?
Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan
Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki
Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije
Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?
V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi
Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo
Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija
O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru
Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic
V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil
Neveljaven email naslov