Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V veliki meri so posledica nezdravega življenjskega sloga in lahko ustavijo srce
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Prof. dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma?
Zvišan krvni tlak je številka ena med povzročitelji aritmij. Bolj ogroženi so ljudje, ki so doživeli srčni infarkt in bolniki s srčnim popuščanjem. Prav tako so nekatere motnje srčnega ritma pogostejše pri ljudeh s preveliko telesno težo in pri tistih z motnjami v delovanju žleze ščitnice.
Dr. Pernat je kardiolog in eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov za zdravljenje motenj srčnega ritma. Poudarja, da so posledice aritmij lahko zelo različne. Nekateri bolniki težav skorajda ne občutijo, pri drugih pa so zelo izrazite in moteče. Brez EKG zdravniki ne morejo postaviti diagnoze: motnja srčnega ritma.
Zdravo človeško srce udari v mirovanju od 60- do 100-krat na minuto. Kadar pa je krčenje srčne mišice neenakomerno, močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmijah. Ene izvirajo v srčnih preddvorih, druge pa v prekatih. Te so nevarnejše, saj lahko povzročijo nenaden zastoj srca. Čeprav podatki niso popolni, pa ugotovitve najnovejše ameriške študije kažejo, da imata med 40. in 70. letom aritmijo kar dva odstotka in pol prebivalcev.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
V veliki meri so posledica nezdravega življenjskega sloga in lahko ustavijo srce
Občutek zbadanja in razbijanja v prsnem košu, slabost ter oslabelost so opozorilni znaki, ki kažejo na nepravilno delovanje srca. Motnje srčnega ritma so v veliki meri posledica nezdravega življenjskega sloga. Prof. dr. Andrej Pernat iz Kliničnega centra v Ljubljani opozarja, da lahko najbolj nevarne aritmije celo ustavijo srce, zato moramo zdravljenje vzeti zelo resno. Kdaj moramo obiskati zdravnika? Kaj pokaže EKG? Kakšno je zdravljenje motenj srčnega ritma?
Zvišan krvni tlak je številka ena med povzročitelji aritmij. Bolj ogroženi so ljudje, ki so doživeli srčni infarkt in bolniki s srčnim popuščanjem. Prav tako so nekatere motnje srčnega ritma pogostejše pri ljudeh s preveliko telesno težo in pri tistih z motnjami v delovanju žleze ščitnice.
Dr. Pernat je kardiolog in eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov za zdravljenje motenj srčnega ritma. Poudarja, da so posledice aritmij lahko zelo različne. Nekateri bolniki težav skorajda ne občutijo, pri drugih pa so zelo izrazite in moteče. Brez EKG zdravniki ne morejo postaviti diagnoze: motnja srčnega ritma.
Zdravo človeško srce udari v mirovanju od 60- do 100-krat na minuto. Kadar pa je krčenje srčne mišice neenakomerno, močno pospešeno ali upočasnjeno, govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmijah. Ene izvirajo v srčnih preddvorih, druge pa v prekatih. Te so nevarnejše, saj lahko povzročijo nenaden zastoj srca. Čeprav podatki niso popolni, pa ugotovitve najnovejše ameriške študije kažejo, da imata med 40. in 70. letom aritmijo kar dva odstotka in pol prebivalcev.
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov