Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 centimetrov, pri moških pa več kot 94 centimetrov
Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom.
Metabolni sindrom povzroča aterosklerozo, srčni infarkt in možgansko kap. Dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana pa opozarja še na nealkoholno zamaščenost jeter, ki v najslabšem primeru vodi do ciroze, raka in odpovedi jeter. Dobra novica je, da za spremembo življenjskega sloga, za boj proti odvečnim kilogramom in metabolnem sindromu ni nikoli prepozno.
Že res, da pogostost metabolnega sindroma narašča s starostjo, vendar debelost še zdaleč ni le domena srednjih in zrelih let. Po podatkih mednarodne raziskave je bilo v letu 2014 v Sloveniji približno 17 odstotkov petnajstletnikov in petnajstletnic čezmerno hranjenih ter debelih. Očitna razlika se je pokazala med spoloma, so zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj je bilo v povprečju skoraj dvakrat več čezmerno hranjenih in debelih fantov kot deklet. Ti podatki nas po deležu mladostnikov s prekomerno telesno težo uvrščajo na šesto mesto med državami Evropske unije.
Metabolni sindrom je bolezen sodobnega časa. Lahko ga preprečimo in premagamo – in to s pomočjo zdravnikov ali tudi sami. Raziskave kažejo, da k izboljšanju in ohranjanju zdravja 40 odstotkov prispeva hiter napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost. In smo spet pri lastni skrbi za zdravje in zdravem življenjskem slogu.
922 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 centimetrov, pri moških pa več kot 94 centimetrov
Prekomerna telesna teža je osrednji dejavnik tveganja za razvoj metabolnega sindroma. Ko je obseg pasu pri ženskah nad 80 cm, pri moških pa več kot 94, govorimo o trebušni ali centralni debelosti. Pogosto se ji pridružijo še povišan krvni tlak in preveč maščob ter sladkorja v krvi. Takrat postavijo zdravniki diagnozo metabolni oziroma presnovni sindrom.
Metabolni sindrom povzroča aterosklerozo, srčni infarkt in možgansko kap. Dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana pa opozarja še na nealkoholno zamaščenost jeter, ki v najslabšem primeru vodi do ciroze, raka in odpovedi jeter. Dobra novica je, da za spremembo življenjskega sloga, za boj proti odvečnim kilogramom in metabolnem sindromu ni nikoli prepozno.
Že res, da pogostost metabolnega sindroma narašča s starostjo, vendar debelost še zdaleč ni le domena srednjih in zrelih let. Po podatkih mednarodne raziskave je bilo v letu 2014 v Sloveniji približno 17 odstotkov petnajstletnikov in petnajstletnic čezmerno hranjenih ter debelih. Očitna razlika se je pokazala med spoloma, so zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj je bilo v povprečju skoraj dvakrat več čezmerno hranjenih in debelih fantov kot deklet. Ti podatki nas po deležu mladostnikov s prekomerno telesno težo uvrščajo na šesto mesto med državami Evropske unije.
Metabolni sindrom je bolezen sodobnega časa. Lahko ga preprečimo in premagamo – in to s pomočjo zdravnikov ali tudi sami. Raziskave kažejo, da k izboljšanju in ohranjanju zdravja 40 odstotkov prispeva hiter napredek medicine, kar 60 odstotkov pa preventivna dejavnost. In smo spet pri lastni skrbi za zdravje in zdravem življenjskem slogu.
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergije
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdraviti
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali?
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusu
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop Skaza
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi
Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji.
Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?
Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotin
Legionela je atipična bakterija, ki se lahko prekomerno namnoži v vodovodnem sistemu
Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?
»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.
Neveljaven email naslov