Dela nikoli ne zmanjka, počitek se odlaga, telo prej ali slej ne zmore več. Kako prepoznati in spremeniti uničujoče življenjske vzorce?

Moram. Še to. Pa še to. Mudi se. Samo na meni je vse. Ni dovolj dobro. Nikoli ni popolno. Marsikoga v hitrem tempu sodobnega načina življenja vsak dan obhajajo te misli. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi … Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje, obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti?

Znanje o izgorelosti je razpršeno po različnih področjih od psihologije dela do osebne medicine, psihiatrije, psihoterapije, o osebnih izkušnjah pišejo posameznice in posamezniki. Prav zato je izgorelost težko prepoznati in se tako z njo uspešno spopasti. Zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina v knjigi Izgorelost (Mladinska knjiga) pojasnjuje, da izgorelost oziroma »burnout« ni več povezana le s poklicnimi preobremenitvami, ampak se povezuje z drugimi področji človekovega življenja.

“V tem tisočletju se je razširila na vsa področja, tudi s pojavom družbenih omrežij in tudi s pojavom te nenehne gonje po profitu in po ekonomski rasti. Cela družba je prešla v tempo, ki je precej hitrejši kot v prejšnjih dekadah. Stalno moramo biti vsepovsod prisotni, dosegljivi, veseli, izkoriščati življenje, delati čim boljše, kar potem popolnoma na drugo mesto postavlja posameznika in njegov stik s sočlovekom, od koder zdravje izvira.”

V izgorelost vodi dolgotrajen stres. Telesa se na stresne položaje odzivajo na različne načine, ko pa začnejo z bolezenskimi znaki sporočati, da je stresa preveč, bi to moral biti znak za alarm. Težave se začnejo tam, kjer je telo najšibkejše (kar je genetsko pogojeno), ali pa tam, kjer je najbolj izpostavljeno. Začetni znaki so utrujenost, cinizem, nezadovoljstvo, vzkipljivost, težave s koncentracijo, nespečnost, želja po slani ali sladki hrani in zato pogosto tudi težave s težo, neznačilne bolečine ali alergije. Tina Bončina pojasnjuje, da v vsakem primeru čutimo posledice teh začetkov vse življenje. Lahko so pozitivne, če jih prepoznamo kmalu in spremenimo naš način življenja, lahko pa so negativne, če se razvije kronična bolezen.

“Kljub kronični bolezni lahko zaživite kakovostno, ampak ne bo več isto kot prej. Tisto, kar je bilo prej, je pripeljalo do bolezni. Zato je prav, da se poslovi.”

Izgorelost je bolezen, ki traja nekaj let. Ko jo prebolimo, smo spet zdravi. Med zdravljenjem moramo paziti na količino in način dela, na prehrano in gibanje, na škodljive miselne in vedenjske vzorce in predvsem na odnose. Počasi se navadimo na nov način življenja, ga ponotranjimo in ko o vsem tem ne razmišljamo več, smo zdravi.