Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Živeti ali izgoreti?

17.10.2019


Dela nikoli ne zmanjka, počitek se odlaga, telo prej ali slej ne zmore več. Kako prepoznati in spremeniti uničujoče življenjske vzorce?

Moram. Še to. Pa še to. Mudi se. Samo na meni je vse. Ni dovolj dobro. Nikoli ni popolno. Marsikoga v hitrem tempu sodobnega načina življenja vsak dan obhajajo te misli. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi … Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje, obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti?

Znanje o izgorelosti je razpršeno po različnih področjih od psihologije dela do osebne medicine, psihiatrije, psihoterapije, o osebnih izkušnjah pišejo posameznice in posamezniki. Prav zato je izgorelost težko prepoznati in se tako z njo uspešno spopasti. Zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina v knjigi Izgorelost (Mladinska knjiga) pojasnjuje, da izgorelost oziroma »burnout« ni več povezana le s poklicnimi preobremenitvami, ampak se povezuje z drugimi področji človekovega življenja.

“V tem tisočletju se je razširila na vsa področja, tudi s pojavom družbenih omrežij in tudi s pojavom te nenehne gonje po profitu in po ekonomski rasti. Cela družba je prešla v tempo, ki je precej hitrejši kot v prejšnjih dekadah. Stalno moramo biti vsepovsod prisotni, dosegljivi, veseli, izkoriščati življenje, delati čim boljše, kar potem popolnoma na drugo mesto postavlja posameznika in njegov stik s sočlovekom, od koder zdravje izvira.”

V izgorelost vodi dolgotrajen stres. Telesa se na stresne položaje odzivajo na različne načine, ko pa začnejo z bolezenskimi znaki sporočati, da je stresa preveč, bi to moral biti znak za alarm. Težave se začnejo tam, kjer je telo najšibkejše (kar je genetsko pogojeno), ali pa tam, kjer je najbolj izpostavljeno. Začetni znaki so utrujenost, cinizem, nezadovoljstvo, vzkipljivost, težave s koncentracijo, nespečnost, želja po slani ali sladki hrani in zato pogosto tudi težave s težo, neznačilne bolečine ali alergije. Tina Bončina pojasnjuje, da v vsakem primeru čutimo posledice teh začetkov vse življenje. Lahko so pozitivne, če jih prepoznamo kmalu in spremenimo naš način življenja, lahko pa so negativne, če se razvije kronična bolezen.

“Kljub kronični bolezni lahko zaživite kakovostno, ampak ne bo več isto kot prej. Tisto, kar je bilo prej, je pripeljalo do bolezni. Zato je prav, da se poslovi.”

Izgorelost je bolezen, ki traja nekaj let. Ko jo prebolimo, smo spet zdravi. Med zdravljenjem moramo paziti na količino in način dela, na prehrano in gibanje, na škodljive miselne in vedenjske vzorce in predvsem na odnose. Počasi se navadimo na nov način življenja, ga ponotranjimo in ko o vsem tem ne razmišljamo več, smo zdravi.


Ultrazvok

915 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Živeti ali izgoreti?

17.10.2019


Dela nikoli ne zmanjka, počitek se odlaga, telo prej ali slej ne zmore več. Kako prepoznati in spremeniti uničujoče življenjske vzorce?

Moram. Še to. Pa še to. Mudi se. Samo na meni je vse. Ni dovolj dobro. Nikoli ni popolno. Marsikoga v hitrem tempu sodobnega načina življenja vsak dan obhajajo te misli. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi … Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje, obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti?

Znanje o izgorelosti je razpršeno po različnih področjih od psihologije dela do osebne medicine, psihiatrije, psihoterapije, o osebnih izkušnjah pišejo posameznice in posamezniki. Prav zato je izgorelost težko prepoznati in se tako z njo uspešno spopasti. Zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina v knjigi Izgorelost (Mladinska knjiga) pojasnjuje, da izgorelost oziroma »burnout« ni več povezana le s poklicnimi preobremenitvami, ampak se povezuje z drugimi področji človekovega življenja.

“V tem tisočletju se je razširila na vsa področja, tudi s pojavom družbenih omrežij in tudi s pojavom te nenehne gonje po profitu in po ekonomski rasti. Cela družba je prešla v tempo, ki je precej hitrejši kot v prejšnjih dekadah. Stalno moramo biti vsepovsod prisotni, dosegljivi, veseli, izkoriščati življenje, delati čim boljše, kar potem popolnoma na drugo mesto postavlja posameznika in njegov stik s sočlovekom, od koder zdravje izvira.”

V izgorelost vodi dolgotrajen stres. Telesa se na stresne položaje odzivajo na različne načine, ko pa začnejo z bolezenskimi znaki sporočati, da je stresa preveč, bi to moral biti znak za alarm. Težave se začnejo tam, kjer je telo najšibkejše (kar je genetsko pogojeno), ali pa tam, kjer je najbolj izpostavljeno. Začetni znaki so utrujenost, cinizem, nezadovoljstvo, vzkipljivost, težave s koncentracijo, nespečnost, želja po slani ali sladki hrani in zato pogosto tudi težave s težo, neznačilne bolečine ali alergije. Tina Bončina pojasnjuje, da v vsakem primeru čutimo posledice teh začetkov vse življenje. Lahko so pozitivne, če jih prepoznamo kmalu in spremenimo naš način življenja, lahko pa so negativne, če se razvije kronična bolezen.

“Kljub kronični bolezni lahko zaživite kakovostno, ampak ne bo več isto kot prej. Tisto, kar je bilo prej, je pripeljalo do bolezni. Zato je prav, da se poslovi.”

Izgorelost je bolezen, ki traja nekaj let. Ko jo prebolimo, smo spet zdravi. Med zdravljenjem moramo paziti na količino in način dela, na prehrano in gibanje, na škodljive miselne in vedenjske vzorce in predvsem na odnose. Počasi se navadimo na nov način življenja, ga ponotranjimo in ko o vsem tem ne razmišljamo več, smo zdravi.


16.03.2023

Preživel hud zaplet po cepljenju proti covidu

»Če bi strdek nastal v glavi ali pljučih, me ne bi bilo tukaj,« pravi zdaj 23-letni Žiga Spreitzer


09.03.2023

Dr. Škoberne: Sol in sladkor sta za ledvice strup

Vse več ljudi ima težave z ledvicami


02.03.2023

Farmacevt: Večina zdravil je preizkušena le na moških

Dr. Lovro Žiberna o razlogih, zakaj je le malo znano o učinkovanju zdravil na žensko telo


23.02.2023

Študija: Trideset odstotkov manj neželenih učinkov, če je zdravilo prilagojeno genskemu zapisu

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan


16.02.2023

Dr. Dolinšek: Na voljo so hitri krvni testi za celiakijo

Kljub drugačnemu prepričanju so znaki in simptomi celiakije zelo raznoliki


09.02.2023

Gastroenterolog Vidmar: Bolečino ob kolonoskopiji čuti le vsak deseti in za vsakega poiščemo rešitev

Kdaj na kolonoskopijo? Kako naj se pripravim? Kaj pa bolečina?


02.02.2023

Žolčni kamni: Žolčne kolike so boleče, bolnik lahko bruha, ima vročino

Kirurg Janez Svet operira enega do dva bolnika z žolčnimi kamni na dan


26.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Uživanje prehranskih dopolnil narašča

Na prvem mestu so vitamini. Med obogatenimi živili pa prebivalci največkrat sežejo po tistih s probiotiki


19.01.2023

Prehrana starejših v Sloveniji: Premalo vlaknin in beljakovin

Kaj storiti? Nasvet inženirke živilske tehnologije


12.01.2023

Mateja Logar: Covid še vedno hujši od gripe, kaj šele od prehlada

Ali je pred Evropo in Slovenijo nov velik val epidemije? Kakšno nevarnost pomeni eksplozija okužb na Kitajskem?


05.01.2023

Dr. Dolinšek: Značilna klinična slika kronične vnetne bolezni črevesa je vedno pogostejša driska

V dveh letih odkrili kar dvakrat, celo trikrat več otrok s kroničnimi črevesnimi boleznimi


29.12.2022

Farmacevtka Tina Vida Plavec in kemik Nejc Petek: črevesna mikrobiota vs. fotokemija

Prejemnika letošnjih velikih Krkinih nagrad za raziskovalno delo


22.12.2022

Slovensko znanje na naslovnici prestižne revije

Sladkorna bolezen: Celice trebušne slinavke komunicirajo s pomočjo kalcija


15.12.2022

Zdravnica iz Maribora: Ljudje še vedno zbolevajo za težko covidno pljučnico

O stanju na intenzivnem covidnem oddelku v Mariboru


08.12.2022

Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati

Radiolog Igor Požek s Klinike Golnik opozarja na posebnosti nekaterih pljučnic


01.12.2022

»Brez botoksa se take operacije kile sploh ne bi upal lotiti.«

V izolski bolnišnici se z relativno novim posegom lotijo tudi največjih trebušnih kil


24.11.2022

Ključ do zdrave in dolge starosti je v imunskem sistemu

Staranje imunskega sistema - drugič


17.11.2022

Staranje imunskega sistema - prvič

Dr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema


10.11.2022

Covid: Anketirani podpirajo (70%) prezračevanje, izolacijo in maske v zdravstvu ter domovih za starejše

Pri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom


03.11.2022

Nov uspeh ljubljanskih kardiologov: bolnika dobro okrevata

Hitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke


Stran 5 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov