Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dela nikoli ne zmanjka, počitek se odlaga, telo prej ali slej ne zmore več. Kako prepoznati in spremeniti uničujoče življenjske vzorce?
Moram. Še to. Pa še to. Mudi se. Samo na meni je vse. Ni dovolj dobro. Nikoli ni popolno. Marsikoga v hitrem tempu sodobnega načina življenja vsak dan obhajajo te misli. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi … Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje, obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti?
Znanje o izgorelosti je razpršeno po različnih področjih od psihologije dela do osebne medicine, psihiatrije, psihoterapije, o osebnih izkušnjah pišejo posameznice in posamezniki. Prav zato je izgorelost težko prepoznati in se tako z njo uspešno spopasti. Zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina v knjigi Izgorelost (Mladinska knjiga) pojasnjuje, da izgorelost oziroma »burnout« ni več povezana le s poklicnimi preobremenitvami, ampak se povezuje z drugimi področji človekovega življenja.
“V tem tisočletju se je razširila na vsa področja, tudi s pojavom družbenih omrežij in tudi s pojavom te nenehne gonje po profitu in po ekonomski rasti. Cela družba je prešla v tempo, ki je precej hitrejši kot v prejšnjih dekadah. Stalno moramo biti vsepovsod prisotni, dosegljivi, veseli, izkoriščati življenje, delati čim boljše, kar potem popolnoma na drugo mesto postavlja posameznika in njegov stik s sočlovekom, od koder zdravje izvira.”
V izgorelost vodi dolgotrajen stres. Telesa se na stresne položaje odzivajo na različne načine, ko pa začnejo z bolezenskimi znaki sporočati, da je stresa preveč, bi to moral biti znak za alarm. Težave se začnejo tam, kjer je telo najšibkejše (kar je genetsko pogojeno), ali pa tam, kjer je najbolj izpostavljeno. Začetni znaki so utrujenost, cinizem, nezadovoljstvo, vzkipljivost, težave s koncentracijo, nespečnost, želja po slani ali sladki hrani in zato pogosto tudi težave s težo, neznačilne bolečine ali alergije. Tina Bončina pojasnjuje, da v vsakem primeru čutimo posledice teh začetkov vse življenje. Lahko so pozitivne, če jih prepoznamo kmalu in spremenimo naš način življenja, lahko pa so negativne, če se razvije kronična bolezen.
“Kljub kronični bolezni lahko zaživite kakovostno, ampak ne bo več isto kot prej. Tisto, kar je bilo prej, je pripeljalo do bolezni. Zato je prav, da se poslovi.”
Izgorelost je bolezen, ki traja nekaj let. Ko jo prebolimo, smo spet zdravi. Med zdravljenjem moramo paziti na količino in način dela, na prehrano in gibanje, na škodljive miselne in vedenjske vzorce in predvsem na odnose. Počasi se navadimo na nov način življenja, ga ponotranjimo in ko o vsem tem ne razmišljamo več, smo zdravi.
918 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Dela nikoli ne zmanjka, počitek se odlaga, telo prej ali slej ne zmore več. Kako prepoznati in spremeniti uničujoče življenjske vzorce?
Moram. Še to. Pa še to. Mudi se. Samo na meni je vse. Ni dovolj dobro. Nikoli ni popolno. Marsikoga v hitrem tempu sodobnega načina življenja vsak dan obhajajo te misli. Glavoboli, bolečine v hrbtenici, avtoimunske bolezni, nenehne okužbe, težave s prebavili, nespečnost, nezbranost, beg v odvisnosti, panični napadi … Tako nam telo sporoča, da se ženemo čez svoje meje, obolenje je zgolj simptom večje težave – kroničnega stresa, ki vodi v izgorelost. Kaj je, kako jo prepoznati, preprečiti, ustaviti, pozdraviti?
Znanje o izgorelosti je razpršeno po različnih področjih od psihologije dela do osebne medicine, psihiatrije, psihoterapije, o osebnih izkušnjah pišejo posameznice in posamezniki. Prav zato je izgorelost težko prepoznati in se tako z njo uspešno spopasti. Zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina v knjigi Izgorelost (Mladinska knjiga) pojasnjuje, da izgorelost oziroma »burnout« ni več povezana le s poklicnimi preobremenitvami, ampak se povezuje z drugimi področji človekovega življenja.
“V tem tisočletju se je razširila na vsa področja, tudi s pojavom družbenih omrežij in tudi s pojavom te nenehne gonje po profitu in po ekonomski rasti. Cela družba je prešla v tempo, ki je precej hitrejši kot v prejšnjih dekadah. Stalno moramo biti vsepovsod prisotni, dosegljivi, veseli, izkoriščati življenje, delati čim boljše, kar potem popolnoma na drugo mesto postavlja posameznika in njegov stik s sočlovekom, od koder zdravje izvira.”
V izgorelost vodi dolgotrajen stres. Telesa se na stresne položaje odzivajo na različne načine, ko pa začnejo z bolezenskimi znaki sporočati, da je stresa preveč, bi to moral biti znak za alarm. Težave se začnejo tam, kjer je telo najšibkejše (kar je genetsko pogojeno), ali pa tam, kjer je najbolj izpostavljeno. Začetni znaki so utrujenost, cinizem, nezadovoljstvo, vzkipljivost, težave s koncentracijo, nespečnost, želja po slani ali sladki hrani in zato pogosto tudi težave s težo, neznačilne bolečine ali alergije. Tina Bončina pojasnjuje, da v vsakem primeru čutimo posledice teh začetkov vse življenje. Lahko so pozitivne, če jih prepoznamo kmalu in spremenimo naš način življenja, lahko pa so negativne, če se razvije kronična bolezen.
“Kljub kronični bolezni lahko zaživite kakovostno, ampak ne bo več isto kot prej. Tisto, kar je bilo prej, je pripeljalo do bolezni. Zato je prav, da se poslovi.”
Izgorelost je bolezen, ki traja nekaj let. Ko jo prebolimo, smo spet zdravi. Med zdravljenjem moramo paziti na količino in način dela, na prehrano in gibanje, na škodljive miselne in vedenjske vzorce in predvsem na odnose. Počasi se navadimo na nov način življenja, ga ponotranjimo in ko o vsem tem ne razmišljamo več, smo zdravi.
Pogovor z zdravnikom Sašem Reboljem iz Zdravstvenega doma v Kamniku
Pogovor s pulmologom dr. Matjažem Fležarjem s Klinike Golnik
O aterosklerozi in škodljivem LDL holesterolu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Najprej k osebni zdravnici, naprej k dermatologu in kirurgu
Akupunktura je zdravilna metoda, ki temelji na vbadanju iglic v akupunkturne točke na telesu. Izhaja iz teorije akupunkturnih meridianov, ki potekajo vzdolž telesa in po katerih se pretaka življenjska energija či. Na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer dela tokratni sogovornik Ultrazvoka anesteziolog doc. dr. Iztok Potočnik, z akupunkturo zdravijo bolečino in lajšajo še nekatere druge zdravstvene težave ter tegobe, ki so posledice zdravljenja rakavih obolenj. K poslušanju vabi Iztok Konc.
Dr. Matjaž Vrtovec pravi, da včasih po posegu ni potrebna niti kompresijska terapija
Za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških
Značilnost sodobnih učinkovin za zdravljenje sladkorne bolezni je, da uredijo sladkorno bolezen, vplivajo na telesno, hkrati pa varujejo ledvice in srčno-žilni sistem
»Meni je vsak glavobol bolj neprijeten kot mamografija. Celoten pregled traja zgolj nekaj minut,« pravi gospa Alma Pašanović, prostovoljka pri Europi Donni
Klinični psiholog in psihoterapevt Gregor Žvelc izpostavlja, da delo v pomagajočih poklicih človeka psihično in fizično izčrpa
Dogajanje spremlja virolog dr. Andrej Steyer (NLZOH)
Kaj pravi mikrobiološka stroka: ali smo ljudje glede na mikrobioto vsejedi, vegetarijanci ali vegani?
Pisatelj Jaka Tomc pravi, naj se ljudje psihiatričnih bolnišnic ne bojimo
Najprej zamaščenost jeter, sledijo vnetje, fibroza in ciroza jeter. Kaj lahko storimo?
O uporabi laserja v zobozdravstvu s prof. Borisom Gašpircem. Na začetku se je pojavil slogan "no pain dentestry" (brezboleče zobozdravstvo)
Po ocenah živi v Sloveniji do 40.000 žensk z endometriozo. Sogovornik je s kolegicami in kolegi v peritonealni tekočini v trebušni votlini našel biomarkerje, ki so značilni za endometriozo
Gospod Marjan Doler svetuje, kako se znebiti strahu pred pregledom prostate
V Sloveniji se zadnje čase rodi približno 19.000 otrok na leto. To pomeni 19.000 žensk ali še bolje: 19.000 bodočih mamic, ki jim bo Ultrazvok odgovoril na štiri vprašanja. Krat dva, če štejemo še njihove partnerje, in krat štiri, če upoštevamo še njihove starše – bodoče dedke in babice. Štiri vprašanja tokratne oddaje so: Porod leže na hrbtu, ali čepe, stoje, ali porod v vodi? Porod doma ali v porodnišnici? Lajšati porodno bolečino: da ali ne? Kaj se zgodi, če ženska ne dovoli prerezanja presredka? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja zdravnica Damijana Bosilj, specialistka ginekologije in porodništva, vodja Ginekološko-porodnega oddelka v Splošni bolnišnici Ptuj in prejemnica naziva naj (moja) ginekologinja leta 2021, ki ga podeljuje revija Viva. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov