Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ihan: "Ponavljamo vse napake iz prepoznega odziva na italijanski prvi val."

02.07.2020


Priznani imunolog vseeno miri, da smo blizu cilju, da novi koronavirus do jeseni spravimo pod nadzor; z razdaljo, maskami in razkuževanjem rok

Če priznamo ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu je za covidom 19 zbolelo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah.

Ali lahko na podlagi podatkov in raziskav sklepamo, da postaja novi koronavirus sicer vse bolj kužen, da se hitreje širi med ljudmi, vendar pa je manj nevaren? Predvsem glede na podatke, da je pri večini novo okuženih potek bolezni blažji, z manj zapleti, celo brez znakov in simptomov? Kljub novim okužbam se število okuženih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici ali celo na intenzivnem oddelku, ni vidno povečalo.
Ta teorija, za katero si vsi želimo, da bi se uresničila, za zdaj še nima podlage v dokazih. Da je v Sloveniji in tudi na Hrvaškem manj okuženih v bolnišnicah, je lahko neposredno povezano s tem, da se virus bolj širi med mladimi. Takoj, ko bo vdrl v domove za starejše, bomo dobili drugačno sliko. Virus se sam po sebi ne bo spremenil v bolj ali manj patogenega. Ker ves čas mutira, so uspešnejši tisti virusi, ki se bolj širijo in imajo večje preživetje.

Ko mediji poročamo o novem koronavirusu, ljudje hitro rečejo, da povzročamo in širimo paniko. Kako torej obveščati, govoriti o covidu? Kaj bi morali poudariti? Ljudje so covida na neki način naveličani; to ni prijetna tema, povezana je s strahovi, zdaj pa smo že tudi zakorakali v za številne najlepše in najbolj pričakovano obdobje – v čas počitnic in dopustov. Kako torej najti pravo mero?
Večina ljudi, ko se spomni za nazaj, čuti neko prizadetost. Pa ne samo omejevanje, tudi ekonomske posledice; marsikdo je ostal brez dela. Poudariti bi morali, kako zelo smo blizu temu, da bomo virus uspešno nadzirali. Tudi če bodo številke, kot so zdaj, bomo jeseni živeli bolj ali manj normalno življenje.


Ultrazvok

904 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Ihan: "Ponavljamo vse napake iz prepoznega odziva na italijanski prvi val."

02.07.2020


Priznani imunolog vseeno miri, da smo blizu cilju, da novi koronavirus do jeseni spravimo pod nadzor; z razdaljo, maskami in razkuževanjem rok

Če priznamo ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu je za covidom 19 zbolelo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah.

Ali lahko na podlagi podatkov in raziskav sklepamo, da postaja novi koronavirus sicer vse bolj kužen, da se hitreje širi med ljudmi, vendar pa je manj nevaren? Predvsem glede na podatke, da je pri večini novo okuženih potek bolezni blažji, z manj zapleti, celo brez znakov in simptomov? Kljub novim okužbam se število okuženih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici ali celo na intenzivnem oddelku, ni vidno povečalo.
Ta teorija, za katero si vsi želimo, da bi se uresničila, za zdaj še nima podlage v dokazih. Da je v Sloveniji in tudi na Hrvaškem manj okuženih v bolnišnicah, je lahko neposredno povezano s tem, da se virus bolj širi med mladimi. Takoj, ko bo vdrl v domove za starejše, bomo dobili drugačno sliko. Virus se sam po sebi ne bo spremenil v bolj ali manj patogenega. Ker ves čas mutira, so uspešnejši tisti virusi, ki se bolj širijo in imajo večje preživetje.

Ko mediji poročamo o novem koronavirusu, ljudje hitro rečejo, da povzročamo in širimo paniko. Kako torej obveščati, govoriti o covidu? Kaj bi morali poudariti? Ljudje so covida na neki način naveličani; to ni prijetna tema, povezana je s strahovi, zdaj pa smo že tudi zakorakali v za številne najlepše in najbolj pričakovano obdobje – v čas počitnic in dopustov. Kako torej najti pravo mero?
Večina ljudi, ko se spomni za nazaj, čuti neko prizadetost. Pa ne samo omejevanje, tudi ekonomske posledice; marsikdo je ostal brez dela. Poudariti bi morali, kako zelo smo blizu temu, da bomo virus uspešno nadzirali. Tudi če bodo številke, kot so zdaj, bomo jeseni živeli bolj ali manj normalno življenje.


10.07.2024

Ocena: v Sloveniji je 45.000 prebivalcev okuženih s spolno okužbo klamidijo

Zakaj so infektologi in raziskovalci pozorni na bolezni, ki jih povzročajo atipične bakterije, kot je tudi klamidija?


03.07.2024

The Economist: Slovenija najboljša v regiji po skrbi za bolnike s krvnim rakom

»Naši bolniki k sreči ne vejo, kako je, če si zdravila, ki pomaga, ne moreš privoščiti, ker si že prodal stanovanje ali hišo,« pravi hematolog Samo Zver.


26.06.2024

Prebojno zdravljenje aritmij: »Tega raziskovalci niso dokazali v nobeni drugi študiji.«

Kardiolog David Žižek iz UKC Ljubljana je razvil nov pristop zdravljenja motenj srčnega ritma


19.06.2024

Slovenska doktorska študenta razvila »cepivo«, ki se prilepi na ustno sluznico

Močna sluznična imunost lahko prepreči okužbo z respiratornimi virusi že v zgodnjih fazah in na tak način zmanjša možnost širjenja bolezni


12.06.2024

Nov sev ptičje gripe prvič potrjen pri človeku

Podrobneje o primeru z infektologom Andrejem Trampužem


05.06.2024

Strah pred ponovitvijo bolezni

Pogovor s klinično psihologinjo Andrejo Škufca Smrdel


30.05.2024

Vitamin A vpliva na sluznico sečnega mehurja

Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem


15.05.2024

Slovenska onkologija je v boju proti raku dojk odlična na svetovni ravni

V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne


09.05.2024

Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic

V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...


30.04.2024

Izguba mišične mase, mišične funkcije in moči se začne po 40. letu

Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem


24.04.2024

Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu ali možganih in povzroča dolgi covid

Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo


17.04.2024

Dolgi covid: "Huda utrujenost me povsem paralizira."

Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon


10.04.2024

Dr. Pokorn: Ali bo meningokok povzročil težave, se pokaže v dveh tednih

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki


03.04.2024

Kronično vnetje nosu in sinusov - nova študija

Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena


27.03.2024

V ambulante že prihajajo pacienti z diagnozami, ki jih je postavil ChatGPT

Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?


20.03.2024

Zakaj skotopičnega sindroma ali sindroma Irlen (še) ni na seznamu motenj

Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna


13.03.2024

Nefrolog Škoberne: Za zdravje ledvic je najpomembnejša telesna aktivnost

Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri


07.03.2024

Asertivnost: Ali se znate postaviti zase?

Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.


28.02.2024

Novost: Čopasta zobna ščetka proti kariesu in parodontozi

V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi


Stran 1 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov