Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Nevrolog Zvezdan Pirtošek pravi, da sam ne dvomi v subjektivne izkušnje otrok s skotopičnim sindromom. Poudarja pa, da dolgo časa ni bilo pregledne študije, ki bi ponudila vpogled v izsledke različnih raziskav o skotopičnem sindromu. Zato pozdravlja študijo brazilske skupine, v kateri je sodeloval gost tokratnega Ultrazvoka analitik Erik Montagna, in je ponudila vpogled v relevantne znanstvene članke, ki so o skotopičnem sindromu – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – izšli do leta 2018. Dr. Montagna je jasen: »Ne napadamo ljudi, ne napadamo institucij, ne napadamo sindroma, ne napadamo pacientov; s študijo smo samo pokazali, da ni jasnih dokazov, da ni močnih dokazov. Na razpolago smo imeli malo relevantnih objav o skotopičnem sindromu; dva najmočnejša članka pa sta pokazala, da barvna stekla oziroma očala ne delujejo.«
Eden od opisov skotopičnega sindroma – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – pravi, da gre za motnjo vizualnega procesiranja informacij. Za sindrom so značilne zlasti bralne in učne težave – otroci na primer poročajo o popačenju besedila pri branju. V pomoč so lahko barvne folije, filtri in barvna stekla.
Ko beseda teče o skotopičnem sindromu je nemogoče spregledati »Skupnega stališča stroke« iz oktobra leta 2022, ki so ga podpisale predsednice štirih razširjenih strokovnih kolegijev in dekan Pedagoške fakultete. Končno mnenje začenjajo takole:… menimo, da je vsakršno navajanje, oglaševanje ali predstavljanje t. i. sindroma Irlen kot medicinske diagnoze in z njim povezano dobičkonosno »zdravljenje« z barvnimi filtri, ki naj bi olajšalo težave, zavajajoče in lahko celo nevarno. In še zaključek: ... oftalmologi, pediatri, nevrologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter klinični psihologi t. i. sindroma Irlen s svetovanimi metodami »zdravljenja« ne pripoznamo kot znanstveno utemeljenega in široko preverljivega po uveljavljenih znanstvenih standardih.
O skotopičnem sindromu s prof. dr. Erikom Montagno in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom v Ultrazvoku. Z obema strokovnjakoma je govoril Iztok Konc.
Skupno stališče stroke TUKAJ
Pregledna brazilska študija TUKAJ
908 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Nevrolog Zvezdan Pirtošek pravi, da sam ne dvomi v subjektivne izkušnje otrok s skotopičnim sindromom. Poudarja pa, da dolgo časa ni bilo pregledne študije, ki bi ponudila vpogled v izsledke različnih raziskav o skotopičnem sindromu. Zato pozdravlja študijo brazilske skupine, v kateri je sodeloval gost tokratnega Ultrazvoka analitik Erik Montagna, in je ponudila vpogled v relevantne znanstvene članke, ki so o skotopičnem sindromu – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – izšli do leta 2018. Dr. Montagna je jasen: »Ne napadamo ljudi, ne napadamo institucij, ne napadamo sindroma, ne napadamo pacientov; s študijo smo samo pokazali, da ni jasnih dokazov, da ni močnih dokazov. Na razpolago smo imeli malo relevantnih objav o skotopičnem sindromu; dva najmočnejša članka pa sta pokazala, da barvna stekla oziroma očala ne delujejo.«
Eden od opisov skotopičnega sindroma – nekateri ga poznajo tudi kot sindrom Irlen – pravi, da gre za motnjo vizualnega procesiranja informacij. Za sindrom so značilne zlasti bralne in učne težave – otroci na primer poročajo o popačenju besedila pri branju. V pomoč so lahko barvne folije, filtri in barvna stekla.
Ko beseda teče o skotopičnem sindromu je nemogoče spregledati »Skupnega stališča stroke« iz oktobra leta 2022, ki so ga podpisale predsednice štirih razširjenih strokovnih kolegijev in dekan Pedagoške fakultete. Končno mnenje začenjajo takole:… menimo, da je vsakršno navajanje, oglaševanje ali predstavljanje t. i. sindroma Irlen kot medicinske diagnoze in z njim povezano dobičkonosno »zdravljenje« z barvnimi filtri, ki naj bi olajšalo težave, zavajajoče in lahko celo nevarno. In še zaključek: ... oftalmologi, pediatri, nevrologi, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter klinični psihologi t. i. sindroma Irlen s svetovanimi metodami »zdravljenja« ne pripoznamo kot znanstveno utemeljenega in široko preverljivega po uveljavljenih znanstvenih standardih.
O skotopičnem sindromu s prof. dr. Erikom Montagno in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom v Ultrazvoku. Z obema strokovnjakoma je govoril Iztok Konc.
Skupno stališče stroke TUKAJ
Pregledna brazilska študija TUKAJ
» Mar ženska nima več moči, da bi rodila sama?« sprašuje svetovno znani porodničar dr. Michel Odent, ki je v teh dneh obiskal Slovenijo. Je utemeljitelj rojevanja v vodi in pionir na področju uvajanja dojenja v prvi uri po rojstvu. Pravi, da pozna skrivnost hitrega in nebolečega poroda. Le ta se ne skriva v porodu s carskim rezom in tudi ne v rojevanju na naraven način, ampak … Prisluhnite oddaji Ultrazvok, v kateri bosta o novih porodnih strategijah razmišljala francoski zdravnik dr. Michel Odent in ena od njegovih slovenskih gostiteljic doc. dr. Ana Polona Mivšek iz ljubljanske Zdravstvene fakultete. Z njima se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: mesecmaj.si
Čeprav nefrotski sindrom lahko izbruhne kadarkoli, je najpogostejši pri majhnih otrocih. To redko ledvično bolezen ima tudi šestletni deček iz Nove Gorice, ki je zbolel pred dvema letoma. V pogovoru z njegovo mamico Martino boste slišali, kako je nefrotski sindrom spremenil otrokovo življenje in družinski vsakdan. S kakšnimi težavami se soočajo? Zakaj morajo živeti v izolaciji? Kdo bi jim lahko še bolj prisluhnil? Na letošnji svetovni dan ledvic poslušajte oddajo Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Frans Persoon/ Flickr, cc
Raziskovanje novih zdravil za rakava obolenja spremljajo vzponi in padci. Uspehu sledi neuspeh, navdušenju razočaranje. Tokratno oddajo Ultrazvok je vzpodbudil optimizem, ki veje iz besed bolnikov in zdravnikov ter temelji na izsledkih študij o učinkovitosti sodobnih bioloških zdravil. Z njimi se zdaj uspešno spopadamo tudi z rakom pljuč. Njegova prognoza je bila slaba, z novo imunoterapijo in zdravljenjem s tarčnimi zdravili pa se je zgodil preobrat. Zdaj tudi pljučni rak postaja vedno bolj obvladljiva bolezen. Podrobneje o tem prof. dr. Tanja Čufer s Klinike Golnik. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Hey Paul Studios/ Flickr, cc
Potrjen je prvi primer limfogranuloma venerum v Sloveniji. Gre za spolno prenosljivo okužbo, ki se jo je prijelo ime četrta spolna bolezen. Ob gonoreji, klamidiji in sifilisu namreč tudi njo povzročajo bakterije, s katerimi se okužimo med nezaščitenimi spolnimi odnosi. Čeprav zdravniki za zdaj poročajo le o enem dokazanem primeru pri nas, pa prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana in prof. dr. Irena Klavs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarjata, da je venerični limfogranulom nevarna in zahrbtna bolezen, diagnostika pa zahtevna. Podrobneje v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: StuartConner/ Flickr, cc
Čeprav mnogi strokovnjaki preventivne medicine zagovarjajo predvsem pozitivna in vzpodbudna sporočila, ne moremo in ne smemo olepšati dejstva, da je trebušna debelost nevarna bolezen. Študije namreč pravijo, da prevelik obseg trebuha povzroča rakava obolenja, žolčne kamne, putiko, depresijo, cirozo jeter, artritis, krčne žile. Obseg pasu, ki je večji od 80 cm pri ženskah in nad 94 cm pri moških, poveča verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in sladkorno bolezen. In zakaj? Maščobne celice v trebuhu izločajo snovi, ki škodujejo zdravju. Na zatožni klopi oddaje Ultrazvok bo tokrat trebušna debelost. Prisluhnite argumentom in priporočilom, ki jih je v pogovoru z Iztokom Koncem predstavila doc. dr. Mojca Jensterle Sever s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Foto: Rich/ Flickr, cc
Dr. Polona Jaki Mekjávić je strokovnjakinja za zdravljenje bolezni očesne mrežnice. Na Očesni kliniki v Ljubljani je pred leti začela z zdravljenjem starostne degeneracije rumene pege s sodobnimi biološkimi zdravili, ki zaustavijo slabšanje vida. S klinično študijo je potrdila, da so zdravila učinkovita in varna, vendar pa z njimi lahko pomagamo le določenim bolnikom. Starostno pešanje vida se lahko začne že po 50 letu. Opazimo, da je slika vedno bolj popačena in izkrivljena, barve so manj intenzivne, kontrasti slabši. Prizadeti ne morejo več brati, ne vidijo na uro, ne prepoznajo obrazov drugih ljudi. Več o starostni degeneraciji rumene pege in o možnostih zdravljenja s prof. dr. Polono Jaki Mekjávić v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Community Eye Health, Richard Leung/Kings College Hospital/ Flickr, cc
Hitrost, s katero se širi virus Zika, je alarmantna. Še bolj pa je zaskrbljujoče, da naj bi okužba povzročala rojstvo dojenčkov, ki se rodijo z neobičajno majhnimi glavami. Povezava znanstveno še ni potrjena, vendar pa je sum, da Zika povzroča prirojene deformacije in nevrološke motnje novorojenčkov, velik. Več in podrobneje o tem bodo v oddaji Ultrazvok povedali domači in tuji strokovnjaki. Odgovorili bodo tudi na druga pogosta vprašanja o virusu Zika. Kako nevaren je za otroke in ženske? Ali se prenaša iz človeka na človeka? Kakšna je verjetnost, da bi se komarji, ki širijo okužbo, pojavili tudi pri nas? Zakaj je prišlo do tako velikega izbruha bolezni? Za okužbo z virusom Zika za zdaj ne poznamo ne zdravila in tudi ne cepiva. Prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: IAEA Imagebank/ Flickr, cc
Čeprav v laboratoriju že znamo izdelati umetno kri, z njo še dolgo ne bo mogoče nadomestiti dragocene krvi, ki jo odvzamemo na krvodajalskih akcijah. Brez pripravkov in zdravil iz krvi krvodajalk in krvodajalcev si kirurgije, intenzivne nege, anestezije in drugih vej sodobne medicine ne moremo predstavljati. V Sloveniji zberemo približno 42.000 litrov krvi na leto. Kako dragocena je, potrjujejo prizadevanja strokovnjakov, ki razvijajo postopke za njeno čim bolj varčno in smotrno uporabo. Nekatere novosti s področja transfuzijske medicine bo v oddaji Ultrazvok predstavil zdravnik Primož Poženel z Zavoda za transfuzijsko medicino. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dave Herholz/ Flickr, cc
Ali vas je že kdaj prešinila misel, da življenje teče mimo vas? Gledamo, ne da bi zares videli, poslušamo, a ne slišimo. Delujemo kot roboti. Morda nam lahko pomaga čuječnost. To je lastnost; zmožnost, da se svojega lastnega doživljanja in tudi dogajanja okrog nas zavedamo takšnega, kakršno je. Ta odprtost, radovednost in sprejemajoče zavedanje pa imajo na naše fizično in psihično počutje pozitivne učinke. Podrobneje o čuječnosti in tudi o tem, kako se je lahko priučimo, se je Iztok Konc za oddajo Ultrazvok pogovarjal s psihologinjo mag. Majo Bajt z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: MitchellJoyce/ Flickr, cc
Raziskovalci spolnega vedenja so postali pozorni na fenomen, ki je še posebej pogost med mladimi moškimi v večjih mestih. Le ti za lažje navezovanje stikov, večjo sproščenost in za doseganje intenzivnejšega užitka posežejo po substancah, kot so speed, mefedron, GHB in druge sintetične droge. Te povečajo občutek ljubezni, sreče, empatije in povezanosti. Vendar pa moramo opozoriti tudi na temno plat; tovrstne substance nam namreč prej ali slej izstavijo račun. O »chemsexu«, kot trend poimenujejo strokovnjaki, bo spregovorila zdravnica in psihoterapevtka Mina Paš iz Združenja DrogArt. Za oddajo Ultrazvok se je z njo pogovarjal Iztok Konc. Foto: Anton Bogomolov
Na rast in razvoj otroka v najzgodnejšem obdobju pomembno vpliva prehrana, so zapisali strokovnjaki, ki so sodelovali pri raziskavi s pomenljivim naslovom »Moje-mleko.si«. Materino mleko je za vsakega zdravega dojenčka najboljša hrana, njegova sestava in kakovost pa sta povezani s prehrano matere med nosečnostjo in po njej. Dr. Evgen Benedik s Pediatrične klinike se je ob tem vprašal, kako se pri nas nosečnice in doječe matere držijo prehranskih priporočil, česa zaužijejo preveč in katerih hranil je v njihovi prehrani premalo. Njegovim ugotovitvam prisluhnite v oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Susan/ Flickr, cc
Splošna bolnišnica v Massachusattsu v Združenih državah, ki deluje pod okriljem slovite univerze Harvard, bo za prepoznavanje sj?grenovega sindroma uvedla diagnostični postopek, ki ga je podrobneje raziskala slovenska strokovnjakinja mag. Alojzija Hočevar. Slovenija je edina evropska država, ki za prepoznavanje sindroma uporablja ultrazvok. Magistrica Hočevar s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana je razvila točkovnik, ki je v pomoč pri postavitvi diagnoze: sjögrenov sindrom. Podrobneje o bolezni, ki najpogosteje prizadene ženske po 40. letu starosti, in o izjemnem dosežku naše raziskovalke v oddaji Ultrazvok. Pripravil jo je Iztok Kônc. Foto: Stu/ Flickr, cc
Deklica Erin je letošnja najmanjša in najlažja novorojenčica, ki je prve tedne svojega življenja preživela v inkubatorju na intenzivnem oddelku ljubljanske porodnišnice. Rodila se je kar 17 tednov prezgodaj in ob rojstvu tehtala 370 g in merila 24 cm in pol. Prezgodaj rojenih otrok je v Sloveniji vsako leto približno 1400. Kako je pri nas poskrbljeno za nedonošenčke in če prezgodnje rojstvo vpliva na njihov telesni in duševni razvoj, nas je zanimalo v oddaji Ultrazvok. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani smo obiskali raziskovalko dr. Tatjano Robič, v ljubljanski porodnišnici pa smo se srečali z dr. Lilijano Kornhauser Cerar. Novice so vzpodbudne, zato prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: JoshuaSmith/ Flickr, cc
Letos so v ljubljanskem Kliničnem centru operirali že trinajstega pacienta, ki so mu sočasno presadili trebušno slinavko in ledvico. Zahtevno dvojno transplantacijo so prvič opravili že leta 2009. Izsledki izkušenj in študij potrjujejo, da je hkratna presaditev trebušne slinavke in ledvice učinkovita metoda zdravljenja za skrbno izbrane bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 in 2. Poseg izboljša kakovost življenja bolnikov in podaljša njihovo življenje. O zahtevni operaciji se je na Oddelku za nefrologijo UKC Ljubljana z nefrologom prof. dr. Damjanom Kovačem in kirurgom doc. dr. Alešem Tomažičem pogovarjal Iztok Konc. Vabljeni k poslušanju. Foto: Djneight/ Flickr, cc
Ali tudi vi zjutraj zaradi bolečin v ramenih in vratu težko vstanete iz postelje? Ali potrebujete pomoč pri oblačenju? Ali ste starejši od petdeset let? Pomagal vam bo obisk in pregled pri specialistu revmatologu. Prof. dr. Matija Tomšič pravi, da so bolniki z revmatično polimialgijo gotovo med najbolj hvaležnimi pacienti. Z zdravili, ki jim jih predpiše, namreč njihove težave hitro in učinkovito umiri; in pri večini bolnikov se življenje lahko vrne na stare tirnice. Podrobneje o revmatični polimialgiji, boleči vendar obvladljivi bolezni, v tokratni oddaji Ultrazvok. K poslušanju vas vabita dr. Matija Tomšič s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani in Iztok Konc. Foto: NicolePierce/ Flickr, cc
Še posebej ogroža starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi, dojenčke in majhne otroke. Zaradi nje morajo pri nas na zdravljenje v bolnišnico letno sprejeti kar okoli 6.000 ljudi. V tokratni oddaji Ultrazvok bomo govorili o pnevmokokni pljučnici. Čeprav jo lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki in se proti njej zaščitimo s cepljenjem, pa zdravniki opozarjajo, da je še vedno življenjsko nevarna in se lahko konča tudi s smrtjo bolnika. Na vprašanja o pnevmokokni pljučnici bo odgovarjal prof. dr. Matjaž Jereb s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: RotchThomasMorgan/ WikimediaCommons
Ko vodilni strokovnjak s področja zdravljenja okužbe z virusom HIV in aidsa v Sloveniji prof. dr. Janez Tomažič reče, da največja težava zdaj ni več v sami bolezni in njenem zdravljenju, ampak v stigmi, ki jo življenje s HIVom prinaša, je prav gotovo čas za razmislek. Zakaj nas je strah virusa HIV? Zakaj nas je strah oseb, ki z njim živijo? Vprašanji, ki nas v letu 2015, ko obeležujemo 30 let od prvih zabeleženih primerov HIV/ aidsa pri nas in ko so nam na voljo najboljša zdravila, še vedno vznemirjata. O stigmi, s katero smo obremenili osebe, ki živijo s HIVom, bodo v oddaji Ultrazvok spregovorili mag. Janja Križman Miklavčič, asist. Evita Leskovšek in prof. dr. Janez Tomažič. Oddajo pripravlja Iztok Konc. Foto: Ttfnrob/ Flickr, cc
V Sloveniji se le malo ljudi odloči za testiranje na virus HIV. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje opravimo približno dva testa na sto prebivalcev, v sosednji Avstriji skoraj deset. Manj testov kot pri nas naredijo le še v Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in v Grčiji. Na vprašanje, zakaj je edino pametno, da se ob sumu na okužbo z virusom HIV odločimo za testiranje, bo v oddaji Ultrazvok odgovoril prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Pojasnil bo pomen zgodnjega začetka zdravljenja, spregovoril o prednostih in slabostih sodobnih protivirusnih zdravil ter opozoril na stigmo, s katero smo obremenili ljudi, ki živijo s HIVom. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Logotip kampanje.
Statistika ni ohrabrujoča – v Sloveniji zaradi raka prostate vsak dan umre en moški, na novo pa ga odkrijejo pri treh. Skrb vzbuja tudi podatek, da število obolelih iz leta v leto vztrajno narašča. Kanček optimizma bolnikom in njihovim bližnjim vlivajo zagotovila zdravnikov, da je zdravljenje raka prostate vedno bolj uspešno. Sodobna robotska operacija omogoča večjo natančnost kirurškega posega in hitrejše okrevanje, nova hormonska zdravila pa ustavijo napredovanje bolezni. Podrobneje v oddaji Ultrazvok dr. Breda Škrbinc z Onkološkega inštituta v Ljubljani, Sandi Poteko iz Splošne bolnišnice Celje in Borut Gubina iz UKC Ljubljana. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem. Zdrava prostata je majhna in čvrsta (levo), rakasto spremenjena pa povečana (desno). Foto: DayDonaldson/ Flickr, cc
Ko se žensko telo pripravlja na porod, se v drugi polovici nosečnosti začne spreminjati tudi medenica. Pod vplivom hormona progesterona se zmehča in odebeli vezivna ploščica med sramnima kostema. To je povsem fiziološki proces; kadar pa se preveč zmehča in razmakne, nastopijo hude bolečine, težave pri hoji, uhajanje urina. Zakaj je tej poškodbi medenice, ki ji zdravniki rečejo simfizioliza, treba nameniti ustrezno pozornost, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil ginekolog in porodničar dr. Leon Meglič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: University of Liverpool/ Flickr, cc
Neveljaven email naslov