Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi prostovoljci Simbioze so danes na brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji starejše začeli učiti abecedo uporabe računalnika in interneta. To ni zgolj lepo in koristno; kot kažejo statistični podatki je celo nujno potrebno.
Vodja projekta Raba interneta v Sloveniji na FDV dr. Vasja Vehovar ugotavlja, da je Slovenija pri razširjenosti uporabe interneta v okviru držav EU-27 okoli povprečja EU. Izrazito negativno pa odstopa pri uporabi med upokojenimi in neaktivnimi prebivalci.
Le 24 slednjih uporablja internet, medtem ko znaša evropsko povprečje 40 %.
To je eden od številnih podatkov objavljenih med izsledki projekta E-kompetentni državljan Slovenije. Temu pa pritrjujejo tudi podatki Statističnega urada Slovenije. V njihovem poročilu so zapisali, da je le 14% prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let, uporabnikov računalnika in le 12% jih uporablja tudi internet.
Glede na razvitost siceršnje uporabe interneta v celotni populaciji je razloge iskati predvsem v dejstvu, da ta populacija ni tako suverena pri uporabi tujih jezikov, kot so mlajši. Poleg tega pa so se v času tranzicije prav te generacije množično upokojevale in to še preden so bili prisiljeni na delovnih mestih uporabljati računalnike in IT..
Pravi, da je podobno je tudi v ostalih t.i. tranzicijskih državah, med katerimi se je statistično znašla Slovenija: Romuniji, Bolgariji, na Češkem in tako naprej. Po drugi strani pa ni bilo proaktivnih ukrepov države, ki bi posebno pozornost namenili tej populaciji in poskušali računalniško opismenjevati starejše. To so očitno zaznali tudi prostovoljci in ostali zbrani okrog projekta Simbioza.
V okviru RISa, projekta Raba interneta v Sloveniji, ki poteka na FDV v Ljubljani že vse od leta 1996, so opravili tudi raziskavo o uporabi socialnih omrežij v Sloveniji, ki je vključevala več kot tisoč ljudi v starosti od 10 do 83 let in izsledki potrjujejo, da so ta med Slovenci zelo priljubljena.
Kar 60% anketirancev ima oblikovan profil na vsaj enem od spletnih socialnih omrežij, med temi prevladujejo mlajši, predvsem stari med 16 in 25 let. Med vsemi vprašanimi pa ima le slabega pol odstotka starejših od 51 svoj osebni profil na katerem od socialnih omrežij.
Uporaba interneta za komunikacijske namene in namene informiranja je pri nas relativno visoka, relativno nizek pa je delež uporabnikov, ki se preko interneta neposredno izobražuejo ali iščejo službo oz. pošiljajo prijavo za službo.
Razveseljiv pa je podatek iz povzetka E-kompetentni državljan, da je razvitost specifičnih e-kompetenc izrazito nad povprečjem EU v skoraj vseh segmentih razen pri starejših od 55 let. In ti se bodo začeli množično računalniško opismenjevati šele, ko bodo zaznali, da jim raba interneta koristi, podobno kot je to starejša populacija ugotovila, kako koristni in uporabni so mobilni telefoni.
Mladi prostovoljci Simbioze so danes na brezplačnih delavnicah po vsej Sloveniji starejše začeli učiti abecedo uporabe računalnika in interneta. To ni zgolj lepo in koristno; kot kažejo statistični podatki je celo nujno potrebno.
Vodja projekta Raba interneta v Sloveniji na FDV dr. Vasja Vehovar ugotavlja, da je Slovenija pri razširjenosti uporabe interneta v okviru držav EU-27 okoli povprečja EU. Izrazito negativno pa odstopa pri uporabi med upokojenimi in neaktivnimi prebivalci.
Le 24 slednjih uporablja internet, medtem ko znaša evropsko povprečje 40 %.
To je eden od številnih podatkov objavljenih med izsledki projekta E-kompetentni državljan Slovenije. Temu pa pritrjujejo tudi podatki Statističnega urada Slovenije. V njihovem poročilu so zapisali, da je le 14% prebivalcev Slovenije, starejših od 65 let, uporabnikov računalnika in le 12% jih uporablja tudi internet.
Glede na razvitost siceršnje uporabe interneta v celotni populaciji je razloge iskati predvsem v dejstvu, da ta populacija ni tako suverena pri uporabi tujih jezikov, kot so mlajši. Poleg tega pa so se v času tranzicije prav te generacije množično upokojevale in to še preden so bili prisiljeni na delovnih mestih uporabljati računalnike in IT..
Pravi, da je podobno je tudi v ostalih t.i. tranzicijskih državah, med katerimi se je statistično znašla Slovenija: Romuniji, Bolgariji, na Češkem in tako naprej. Po drugi strani pa ni bilo proaktivnih ukrepov države, ki bi posebno pozornost namenili tej populaciji in poskušali računalniško opismenjevati starejše. To so očitno zaznali tudi prostovoljci in ostali zbrani okrog projekta Simbioza.
V okviru RISa, projekta Raba interneta v Sloveniji, ki poteka na FDV v Ljubljani že vse od leta 1996, so opravili tudi raziskavo o uporabi socialnih omrežij v Sloveniji, ki je vključevala več kot tisoč ljudi v starosti od 10 do 83 let in izsledki potrjujejo, da so ta med Slovenci zelo priljubljena.
Kar 60% anketirancev ima oblikovan profil na vsaj enem od spletnih socialnih omrežij, med temi prevladujejo mlajši, predvsem stari med 16 in 25 let. Med vsemi vprašanimi pa ima le slabega pol odstotka starejših od 51 svoj osebni profil na katerem od socialnih omrežij.
Uporaba interneta za komunikacijske namene in namene informiranja je pri nas relativno visoka, relativno nizek pa je delež uporabnikov, ki se preko interneta neposredno izobražuejo ali iščejo službo oz. pošiljajo prijavo za službo.
Razveseljiv pa je podatek iz povzetka E-kompetentni državljan, da je razvitost specifičnih e-kompetenc izrazito nad povprečjem EU v skoraj vseh segmentih razen pri starejših od 55 let. In ti se bodo začeli množično računalniško opismenjevati šele, ko bodo zaznali, da jim raba interneta koristi, podobno kot je to starejša populacija ugotovila, kako koristni in uporabni so mobilni telefoni.
Saša in Bobi sta oskrbnika Blejske koče nad Pokljuko. Saša si je od nekdaj želela, da bi postala oskrbnica koče v gorah in pred dvema mesecema se ji je uresničila želja. Od takrat pa v koči igra izključno Val 202! Pravi, da ima radio zato, da ga posluša in ni zgolj spremljava v ozadju, temveč že od nekdaj tudi njen sopotnik. Spominja se, da se je ob uspehu rokometašev vozila skozi Rimske Toplice, v poslušanje pa se je tako vživela, da je spregledala omejitev ter naletela na radar. Bobi je včasih poslušal druge radijske postaje, saj se je rodil na Švedskem, kjer je 31 let tudi živel in tam igra drugačna glasba in druge radijske postaje. Če je Val 202 začel poslušati zaradi Saše, sedaj pa ga posluša, tudi ko nje ni tam.
Včasih tudi radio ne igrá gládko ampak ígra gladkó. Ti, ti naglasi. In med našimi poslušalci so tudi taki, ki nas opozarjaj na naše napake, netočne podatke in narobe naglašene besede. Med njimi je tudi naš naslednji gost dušan. Dušan je tudi zmajar, z zmajem je s Šmarne gore poletel več kot 500-krat, seznam narobe naglašenih besed, ki jih je slišal na radiu, tudi na Valu 202 pa je daljši od 3000 zapisov. A nekatere so, čeravno se slišijo še tako čudne, tako zapisane v Pravopisu.
Na kmetiji pri Svetiku, ki je ena od dveh kmetij blizu Spodne Idrije, Val 202 igra tudi v štali. Poslušalec Mario program spremlja in posluša od samega začetka oddajanja Vala 202, včasih je imel še tranzistor, da je radio poslušal tudi med košnjo, da ni zamudil aktualnih vsebin in uspehov slovenskih športnikov. Glasbenik po duši včasih pomaga pri izboru popevke tedna, včasih pa kaj pove tudi v nočnem programu na Prvem. Ne mara, da poslušalci tikajo voditelje, pa tudi, če to počnejo voditelji rez obrazložitve zakaj.
Poslušalec Matevž prihaja iz Ribnice in dela v kovinski industriji, v delavnici pa vsak dan poslušajo Val 202. Všeč mu je, ker najlepše lovi in ker mu nudi najširši spekter vsebin, pa tudi zaradi dobrega razmerja glasbe in govora.
V zgodovini Vala 202 je zabeleženih kar nekaj zanimivih lokacij, s katerih smo vas pozdravljali aktualni in nekdanji Valovci. Oglasili smo se izpod morske gladine, z vrha Triglava, tokrat pa smo šli še višje: na letalo.
Aleksandra Gregorc je zvesta poslušalka Vala 202 že od otroštva. Vez med našo radijsko postajo in Aleksandro pa se je poglobila pred šestimi leti, ko je njeno vas prizadel hud žledolom in kar 16 dni niso imeli elektrike. S pomočjo generatorja je Val 202 pri njih igral tudi v tem času in bil povezava s svetom, od katerega so bili takrat odrezani. Podobne občutje je doživljala tudi ob letošnji epidemiji.
Avto je za mnoge prostor, kjer največkrat poslušajo našo radijsko postajo. Največkrat zjutraj, ko se vozijo v službo in potem v popoldanskih urah, ko se vračajo domov. Obstajajo pa tudi takšni, ki jim volan predstavlja službeno mizo, avtomobilski sedež pa služben stol. In ti radio poslušajo radio od jutra do večera, včasih tudi ponoči. Taksist Frenk je eden tistih taksistov, ki v svojem taksiju vedno vrti Val 202. Pravi, da nas posluša že od kar ve zase in kak dan je skušal poslušati tudi kaj drugega, a je vedno znova prestavil nazaj na Val 202.
Ob 48. rojstnem dnevu Vala 202 predstavljamo zgodbe naših poslušalcev, ki nas poslušajo (tudi) na najbolj nepričakovanih krajih. Svoje zgodbe predstavljajo taksist Frenk, poslušalci Aleksandra, Matevž in Dušan, ki si zapisuje napake, Mario, ki Val 202 posluša tudi v štali, Val 202 pa doni tudi v Blejski koči nad Pokljuko.
Iščemo kraje s slavnimi imeni, ki jih lahko obiščemo, ne da bi prečkali meje. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji verjetno edino Puščavo, ki delno leži na poplavnem območju.
Iščemo kraje s slavnimi imeni, ki jih lahko obiščemo, ne da bi prečkali meje. Ugotavljamo, da sta si Jeruzalem in Jeruzalem na las podobna.
Mladi pravijo, da se od tehnologije ne smemo izolirati, si pa moramo postaviti meje. Kakšna je razlika v razvitosti mesta in podeželja in v katero smer bi se morali obračati: proti tehnologiji ali naravi? Kako sobivata? Če smo skrajni: so nas roboti osvobodili ali zasužnjili? Lahko tehnologija pripomore k vzpostavitvi bolj pravične družbe?
Divji kostanj pogosto srečamo na sprehodih po slovenskih parkih, ob cestah, na trgih … To veličastno drevo je bilo modno zlasti ob koncu 19. stoletja, ostanki teh zasaditev pa so do danes dobili velik kulturni in zgodovinski pomen in mnogi so zaščiteni kot naravni spomeniki. Toda divji kostanj kljub svoji karizmatičnosti ni imun na bolezni, še posebej v zadnjem desetletju ga pesti tako imenovani »kostanjev bakterijski skorjemor«. Kot pri vseh boleznih, je tudi to pot pomembno čimprejšnje ukrepanje, ob čemer slovenski raziskovalci potrebujejo vašo pomoč. Kostanj in bakterijski skorjemor je namreč v središču prvega dela projekta Evropska noč raziskovalcev. Več o tem, kako se lahko v naslednjih mesecih tudi vi prelevite v raziskovalce, pa je povedala dr. Tanja Dreo z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Spomladansko-poletna akcija Val kolesari prinaša štiri oddaje, v katerih bomo spoznavali različne vrste koles.
Šestnajst let mineva, odkar je odšel Ray Charles. Genij, zadrtež, narkoman, tiran in spet genij. Nad klaviaturo in za mikrofonom pravzaprav nikoli ni imel prave konkurence, ko je šlo za blues in gospel. Bluesu in pravzaprav katerikoli muziki je vdihnil dušo in še za časa ustvarjanja ustvaril celo četo posameznikov, ki so mu po najboljših močeh skušali izkazati spoštovanje. Tudi pri nas.
V Združenih državah Amerike že več kot deset dni spremljamo proteste, ki jih je sprožil še en surov policijski umor temnopoltega Američana. Novinar Studia City Dejan Štamfelj se je o razmerah v ZDA pogovarjal z zgodovinarjem, sociologom in antropologom Andrejem Grubačićem. Grubančić je doktoriral pri znanem lingvistu in filozofu Noamu Chomskem. 43-letni Beograjčan že leta živi v ZDA, trenutno je na zahodni obali, v San Franciscu, zaposlen pa je na Kalifornijskem Inštitutu za integralne študije (CIIS).
Direktor Radia Slovenija Mirko Štular pravi, da se je v času epidemije izkazalo, da je radio tisti medij, ki mu občinstvo najbolj zaupa.
To soboto je na prvem programu naše nacionalne televizije potekala prav posebna oddaja Malih sivih celic, s katero so njeni ustvarjalci zaznamovali konec jubilejne že 25. sezone. Prvo vprašanje je oktobra leta 1994 tekmovalcem kot prvi in nato tudi dolgoletni voditelj zastavil dramski igralec Pavle Ravnohrib, v prvi sezoni so zmagali tekmovalci Osnovne šole Ormož. Od tedaj je minilo 25 sezon, 25 let torej, posnetih je bilo več kot 800 oddaj in zastavljenih več kot 10.000 vprašanj, zamenjal pa se je tudi voditelj oddaje, to je postal vsestranski dramski igralec Nik Škrlec. Nika – ki je medtem že skočil počitnicam naproti – je poklical voditelj Aljaž Golčer.
Mladi razmišljajo o migracijah, rasizmu in multikulturnosti. Kaj je vzrok za odrivanje, celo zavračanje nekaterih družbenih skupin? Lahko sobivamo in kako? Kaj se dogaja v svetu in kako strpni smo Slovenci? Kakšen odnos imamo do drugih oziroma drugačnih?
Na raziskovanje Slovenije se lahko odpravite kar s kolesom, saj se posod po državi razprostirajo zanimive kolesarske poti, primerne tako za cestne kot gorske kolesarje, družine, ki se z otroci odpravljajo na aktivne počitnice in tiste, ki si želijo zgolj nekajurni oddih od mestnega življenja. Odpravili smo se v Posočje, zapeljali pa smo se tudi po kolesarskih poteh na Gorenjskem, Kozjanskem in Obsotelju ter po slovenskem delu Dravske kolesarske poti.
Kako lahko kolesarji in avtomobilisti na cestah sobivajo? Nastajajo namreč konflikti, tako eni kot drugi bi radi uveljavili svoj prav preko razumnih meja, kar pa nikakor ni del rešitve, ampak problem. Kako lahko torej v prometu sobivajo kolesarji in avtomobili, v današnjih minutah za mobilnost raziskuje Janez Martinčič. Med avtomobili pa v tokratni oddaji APM med drugim izpostavljajo Renault captur in Renault clio.
Neveljaven email naslov