Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Nikoli nismo imeli toliko, da nam ne bi že sredi meseca zmanjkalo in bi ostali brez hrane, tudi brez vode, ker nimamo vodovoda. In potem je treba s steklenicami po vodo v vodnjak, ki je v dolini, dvajset minut hoda od hiše … Tam napolnimo steklenice, damo v torbe in se vrnemo peš, hodimo tudi pol ure in več. Večkrat na dan, seveda. Do hiše nimamo ceste, da bi nam vodo lahko pripeljali gasilci, pa tudi plačati je ne bi mogli. Vse življenje se spomnim samo revščine.”
Tako 16-letna dijakinja Nika. Oče je že dolgo težak srčni bolnik, med lansko zahtevno operacijo je skoraj umrl, in ko je prav tako bolna mama po 25. letih izgubila službo, je stiska postala še večja. Starejši brat, ki ni zmogel dokončati niti osnovne šole, je z bolnima staršema ostal doma, Nika pa se je odločila, da bo s šolanjem v Ljubljani in kasneje zaposlitvijo vsem čim prej pomagala iz bede.
Oblačila ima zgolj tista, podarjena od sošolk ali prijateljic, včasih, ko so daljša sušna obdobja in doma ni vode za pralni stroj, jih tudi zmanjka, je iskrena Nika.
Ker imajo tudi nekaj živali, morajo po vodo prav vsak dan in letošnja spomladanska suša je bila zanje velik udarec, pripoveduje Nikina mama.
“Zdaj smo bili mesec dni brez vode. Daleč sem hodila ponjo, v šolsko torbo sem dala po sedem, osem plastenk, pa ajdi v breg. Včasih torbe sploh dvigniti ne morem, včasih me kar prevrne …”
Odhod v dijaški dom v Ljubljano ob nedeljah zvečer je zanjo odrešitev, a tudi slaba vest, saj je zaradi plačevanja internata stiska s hrano doma še večja, pravi Nika.
“Slabo se počutim, ker bom čez teden jedla in pila, oni pa bodo brez hrane. Najraje bi jim hrano poslala domov.”
Ker Nika v dijaškem domu čez vikend ne sme ostati, je dodaten velik strošek še vsakokratna vozovnica za vlak. Tako včasih družino pred lakoto rešuje njen brat, ki pri kmetih dela za hrano, včasih tudi za malo denarja.
“Že en evro nam pomeni veliko, vsak cent pomeni, da si lahko kupimo mleko ali kruh. Vsakič, ko dobimo denar, pomislimo, kako bo, ko bomo povsem brez, ko ne bo niti za drobtinico kruha. Včasih jemo teden ali dva samo testenine iz humanitarnih paketov z jajci, ker imamo pač kokoši doma …”
Že tako bolnima staršema finančna stiska še dodatno najeda zdravje, saj velikokrat ne zmoreta več kot 10 kilometrov pešačenja do zdravnikov, prav tako ne potnih stroškov do večjega mesta in tamkajšnjih specialistov.
Nika je prepričana, da bo s pridnostjo zmogla družini do boljše prihodnosti. Toda z nekaj več kot 450 evri, kolikor štiričlanska družina dobi socialne pomoči, po novi socialni zakonodaji pa tudi z bistveno nižjim otroškim dodatkom, družina komajda še krije stroške za internat in Niki resno grozi, da že prihodnje šolsko leto šolanja ne bo mogla več nadaljevati.
“Zelo rada hodim v šolo in prepričana sem, da sem izbrala pravi poklic. Zelo bom razočarana, če bom morala šolanje opustiti.”
Če bodo stroške šolanja zmogli plačati, Nika zaradi upanja, da bo z njenim zaslužkom družina lažje živela, šolanja po končani srednji šoli ne namerava nadaljevati.
“Rada bi študirala angleščino, pa ne bom mogla, ker nimamo denarja.”
Niki lahko pomagate tako, da donirate sredstva (podatki za UPN):
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 128
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA NIKO
ZPM Ljubljana Moste Polje jamči, da bo nakazan denar bo v celoti, brez stroškov ali provizij, porabljen za boljše življenje Nike in njene družine.
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
“Nikoli nismo imeli toliko, da nam ne bi že sredi meseca zmanjkalo in bi ostali brez hrane, tudi brez vode, ker nimamo vodovoda. In potem je treba s steklenicami po vodo v vodnjak, ki je v dolini, dvajset minut hoda od hiše … Tam napolnimo steklenice, damo v torbe in se vrnemo peš, hodimo tudi pol ure in več. Večkrat na dan, seveda. Do hiše nimamo ceste, da bi nam vodo lahko pripeljali gasilci, pa tudi plačati je ne bi mogli. Vse življenje se spomnim samo revščine.”
Tako 16-letna dijakinja Nika. Oče je že dolgo težak srčni bolnik, med lansko zahtevno operacijo je skoraj umrl, in ko je prav tako bolna mama po 25. letih izgubila službo, je stiska postala še večja. Starejši brat, ki ni zmogel dokončati niti osnovne šole, je z bolnima staršema ostal doma, Nika pa se je odločila, da bo s šolanjem v Ljubljani in kasneje zaposlitvijo vsem čim prej pomagala iz bede.
Oblačila ima zgolj tista, podarjena od sošolk ali prijateljic, včasih, ko so daljša sušna obdobja in doma ni vode za pralni stroj, jih tudi zmanjka, je iskrena Nika.
Ker imajo tudi nekaj živali, morajo po vodo prav vsak dan in letošnja spomladanska suša je bila zanje velik udarec, pripoveduje Nikina mama.
“Zdaj smo bili mesec dni brez vode. Daleč sem hodila ponjo, v šolsko torbo sem dala po sedem, osem plastenk, pa ajdi v breg. Včasih torbe sploh dvigniti ne morem, včasih me kar prevrne …”
Odhod v dijaški dom v Ljubljano ob nedeljah zvečer je zanjo odrešitev, a tudi slaba vest, saj je zaradi plačevanja internata stiska s hrano doma še večja, pravi Nika.
“Slabo se počutim, ker bom čez teden jedla in pila, oni pa bodo brez hrane. Najraje bi jim hrano poslala domov.”
Ker Nika v dijaškem domu čez vikend ne sme ostati, je dodaten velik strošek še vsakokratna vozovnica za vlak. Tako včasih družino pred lakoto rešuje njen brat, ki pri kmetih dela za hrano, včasih tudi za malo denarja.
“Že en evro nam pomeni veliko, vsak cent pomeni, da si lahko kupimo mleko ali kruh. Vsakič, ko dobimo denar, pomislimo, kako bo, ko bomo povsem brez, ko ne bo niti za drobtinico kruha. Včasih jemo teden ali dva samo testenine iz humanitarnih paketov z jajci, ker imamo pač kokoši doma …”
Že tako bolnima staršema finančna stiska še dodatno najeda zdravje, saj velikokrat ne zmoreta več kot 10 kilometrov pešačenja do zdravnikov, prav tako ne potnih stroškov do večjega mesta in tamkajšnjih specialistov.
Nika je prepričana, da bo s pridnostjo zmogla družini do boljše prihodnosti. Toda z nekaj več kot 450 evri, kolikor štiričlanska družina dobi socialne pomoči, po novi socialni zakonodaji pa tudi z bistveno nižjim otroškim dodatkom, družina komajda še krije stroške za internat in Niki resno grozi, da že prihodnje šolsko leto šolanja ne bo mogla več nadaljevati.
“Zelo rada hodim v šolo in prepričana sem, da sem izbrala pravi poklic. Zelo bom razočarana, če bom morala šolanje opustiti.”
Če bodo stroške šolanja zmogli plačati, Nika zaradi upanja, da bo z njenim zaslužkom družina lažje živela, šolanja po končani srednji šoli ne namerava nadaljevati.
“Rada bi študirala angleščino, pa ne bom mogla, ker nimamo denarja.”
Niki lahko pomagate tako, da donirate sredstva (podatki za UPN):
Prejemnik: ZPM LJUBLJANA MOSTE, PROLETARSKA 1, LJUBLJANA
IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
BIC: LJBASI2X
Sklic: SI 00 128
Koda namena: CHAR
Namen: BOTRSTVO – ZA NIKO
ZPM Ljubljana Moste Polje jamči, da bo nakazan denar bo v celoti, brez stroškov ali provizij, porabljen za boljše življenje Nike in njene družine.
Za dodatne informacije pošljite elektronsko sporočilo novinarki Vala 202 Jani Vidic: jana.vidic@rtvslo.si
V današnjem sprehodu skozi vsestranskost Leonarda da Vincija nam je ostal še eno pomembno poglavje; tisto namreč, po katerem je bil dolga stoletja najbolj prepoznan – Leonarda da Vinci kot slikar. Gotovo ga ni, ki ne bi poznal njegove slovite Mone Lise pa Zadnje večerje in tako naprej. Zgodba v ozadju njegove slikarske genialnosti pa slovi pravzaprav v nečem drugem: Leonardo je opravil s kopiranjem realnosti, bil je prvi, ki je s slikanjem postavil paradigmo ustvarjanja videza, umetniške slike so z njim dobile drugačen pomen. Sogovornika v prispevku sta filozof dr. Marko Uršič s Filozofske fakultete in akademski slikar Bogoslav Kalaš.
Ko se je Leonardo da Vinci rodil, se je končala najdaljša vojna v zgodovini človeštva, vojna med Francijo in Anglijo, to pa je bilo tudi obdobje intenzivnih vojaških spopadov med državicami v Italiji, širjenja Francije in Osmanskega cesarstva. Kako pa je Leonardo pristal v vojaškem inženirstvu? Kot vemo, se je najprej izpopolnjeval kot slikarski vajenec v delavnici Andree Verocchia, kjer je dobil naziv mojstra, a kmalu odšel na svoje in ustanovil lastno delavnico – atelje. A čeprav je imel sloves izjemnega umetnika in so ga priznavali kot genija, je hkrati veljal za nezanesljivega, saj je le redko dokončal naročila. Zato je njegova delavnica po približno petih letih neslavno propadla. Takrat se je začela njegova kariera vojaškega inženirja, dejavnosti, ki mu je pomenila znaten del sredstev za preživljanje lep čas njegovega najbolj vitalnega obdobja življenja. Leonardo je v tem času snoval arhitekturne rešitve na področju obrambnih sistemov mest, kot so obzidja in obrambni jarki, izumljal oblegovalne in obrambne naprave ter seveda orožje. Med drugim je kot vojaški inženir zašel tudi na območje današnje Slovenije, kjer je imel posebne načrte s Posočjem in Vipavsko dolino.
Slikarska zapuščina Leonarda da Vincija obsega vsega 15 slik, v njegovih beležnicah pa je ostalo več tisoč osnutkov, načrtov in študij strojev in naprav, kot so avtomobil, helikopter, padalo, bager, podmornica, tank, letalo, bicikel na pogon s členasto verigo, pa številna orožja, bojni vozovi, oblegovalne naprave, dvigala, mostovi, topovi in še in še. Nekatere naprave si je izmislil sam, nekatere le nadgradil z izvirnimi mehanskimi rešitvami, pri posameznih pa je z vajeti spustil domišljijo in so posledično popolnoma neizvedljive. Številne so lahko, zaradi tehničnih omejitev ali omejitev materialov, uresničili šele 300, 400, celo 500 let pozneje. Zato ga številni bolj kot umetnika vidijo in cenijo kot genialnega inženirja, izjemnega mehanika-strojnika in celo znanstvenika.
Leonardo da Vinci je med letoma 1488 in 1515 seciral približno 30 trupel, moških in žensk različne starosti, število živali ni znano. "Vse to je počel z namenom opisati in izrisati človeka od rojstva do poslednjega vdiha," pripoveduje prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, vodja Inštituta za zgodovino medicine na medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. "Njegove anatomske risbe so najpodrobnejše v tistem času. Drugi umetniki so se ukvarjali zlasti s telesnimi razmerji in videzom, Leonardo se je zanimal za notranjost, za funkcijo," pa dodaja zgodovinar znanosti dr. Francesco Barreca.
Sprehajali smo se po poteh Leonarda da Vincija, da bi razumeli, kako je toskanska pokrajina vplivala na njegovo raziskovalno delo. Obiskali smo Leonardovo rojstno hišo, klepetali z domačini in županom. Pravi, da je Leonardo pobral vso genialnost kraja. Vinci je kraj, kjer se je 15. aprila 1452 rodil eden največjih genijev vseh časov: Leonardo da Vinci. Že kot deček je opazoval oljke in trte, se oziral v nebo in preučeval ptice, po lokalnih mlakužah pa lovil žabe in ribe. Domačini pravijo, da je pil chianti in še danes njegov ugled in trto pridno izkoriščajo za prodajo žlahtne kapljice turistom! Ogledali smo si njegovo rojstno hišo, ki je spremenjena v interaktivni muzej, krstilnico, kjer naj bi bil krščen, in številne muzeje.
Tovarna ITAS PRVOMAJSKA v Ivanecu na Hrvaškem predstavlja eno najuspešnejših zgodb delavskega upora na področju nekdanje Jugoslavije. Delavsko podjetje na nastalo na pogorišču divjega lastninjenja. Delavci so se uprli načrtnemu uničevanju podjetja tudi z gladovno stavko.
Po stečaju podjetja TOM v Mokronogu se je pred osmimi leti deset delavcev odločilo, da bo ustanovilo novo podjetje M TOM. Začeli so delati, od DUTB so s pomočjo kreditov odkupili prostore, prišla so nova naročila, prihodki počasi rastejo, zdaj že pomlajajo podjetje.
V Kopru so ob semedelski promenadi uredili park, ki ponuja, svežo, privlačno podobo. Z intenzivno ozelenitvijo preglasi okoliške zgradbe, v svoji osnovi pa združuje elemente mestne plaže in sodobnega mestnega parka. Tako so v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, v mestu pridobili tudi športno rekreativne površine, ki v marsičem presegajo ustaljeno krajinsko arhitekturo. Več je Borisu Žgajnarju povedala Marina Jelen iz urada župana na Mestni občini Koper. Pred in med poletno sezono je torej možnosti za dodatne vsebine v novem, obmorskem parku dovolj. Če ga boste obiskali, pa še tale nasvet. Posebno doživetje park ponuja zvečer, ko se v njem prižgejo luči in ustvarijo izjemen ambient. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija.
Ob prvem maju, prazniku dela, smo se z mikrofoni podali med mlade. Študente smo spraševali, kaj je to delo, zakaj je v življenju sploh treba delati ter kaj je to sanjska služba? Miha Šalehar pa se je pogovarjal z menedžerko sreče oziroma eno prvih Slovenk z nazivom “Chief Happiness Officer”. Urška Stanovnik o poklicih prihodnosti, o nošenju copat na delovnem mestu, ter o tem, kako optimizirati občutek nesreče zaposlenih.
Slovenska hokejska reprezentanca v kazahstanskem NurSultanu lovi uvrstitev v elitni razred svetovnega hokeja na svetovnem prvenstvu drugega kakovostnega razreda. Pred prvenstvom se je z Barys Arene javil Boštjan Janežič.
27. in 28. aprila bo Maribor prizorišče največjih in najprestižnejših tekmovanj v svetu gorskega kolesarstva – gostil bo namreč otvoritvena tekmovanja serije svetovnega pokala z letnico 2019. O organizaciji take prireditve, ki privabi do deset tisoč obiskovalcev na dan, udeleži pa se je približno 700 tekmovalcev s člani svojih ekip, sanja vsako evropsko in svetovno gorskokolesarsko središče. Organizatorjem na Pohorju je uspelo – točno dvajset let po prvem tekmovanju najvišje ravni na pohorskih strminah se karavana vrača domov. Ponovno srečanje opisujejo organizatorji, tekmovalci, največji zvezdniki tega športa in navijači.
Za državo, ki naj bi imela prave strokovnjake za spletne prevare, je od nekdaj veljala Nigerija. Toda znanje, še posebno če je namenjeno temu, kako na lahek način dobiti denar, se hitro širi. Torej, če boste kdaj prek Facebooka dobili prošnjo za prijateljstvo ameriškega vojaka na misiji v Afganistanu, ki je v vas našel ljubezen, zdaj pa potrebuje le še denar, je precej verjetno, da se bo za profilom v resnici skrival nekdo iz Gane, v kateri so še posebno dobri v ljubezenskih prevarah. Te so tudi tema, ki je pritegnila Bena Asamoaha. Ben je večino časa odraščal v Belgiji, del mladosti pa je preživel tudi v rojstni Gani in takrat se je prvič družil s fanti, ki se ukvarjajo s sakawo. Po več letih se je tja vrnil in o njih posnel dokumentarni film. Film Sakawa smo lahko videli tudi na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma.
V Murski Soboti so se lotili prenove mestnega središča, zahtevnega in obsežnega projekta, ki poteka postopoma v različni dinamiki. Tako bo v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb, mestno jedro pridobilo svežo vsebino in postalo zanimivo za obiskovalce. Več je Borisu Žgajnarju povedal župan Mestne občine Murska Sobota, Aleksander Jevšek. Prenova mestnega središča v Murski Soboti bo, kot pravi župan Aleksander Jevšek, predvidoma potekala do konca prihodnjega leta. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo s kakšnimi načrti prenove se ukvarjajo v Slovenj Gradcu.
Eric je že kaj kmalu po začetku klepeta na Facebooku izrazil željo po poroki in jo potrdil s fotografijo zaročnega prstana. Marsikdo bi morda rekel, kako očitno lažen profil, ne pa vsi. Dlje ko je trajala komunikacija, več je bilo podatkov z njimi pa tudi lukenj in nedoslednosti. Pogovor s človekom, ki se izdaja za Erica Scotta objavljamo v angleškem jeziku.
Po zgledu strani 182 na teletekstu RTV Slovenija (kje so naše ladje?) sledimo našim mikrofonom. Kje vse so bili, kaj vse so posneli?
Letos se je zgodilo, da sta istočasno dva pomembna verska praznika: krščanska velika noč in judovski praznik pasha oziroma (hebrejsko) pesah. To je bil povod za pogovor z Majo Kutin, ki dobro pozna judovstvo, saj je kar nekaj časa živela v Izraelu. Ko se je vrnila v Slovenijo, so jo pogosto prosili za strokovno pomoč in razlage v povezavi z judovstvom, Izraelom, hebrejščino itd. … Kutinova je v tem zaznala nov poslovni izziv in zadnja leta želi s svojim delom na najrazličnejših področjih (turizem, marketing, izobraževanje) graditi mostove med kulturami. ”Niso vsi Izraelci Judje, niso vsi Judje verni. Če govorimo o košerskih gostih, govorimo o vernih Judih, ki so lahko iz celega sveta, niso pa vsi Judje verni, ne držijo se vsi pravil postave in zato kot turisti ne zahtevajo posebne obravnave. Za razliko od vernih Judov, ki bodo zahtevali košer hrano, razumevanje za sabat, za praznike … ,” razlaga Kutinova, ki pravi, da verni Judje, če se odločijo za potovanje med prazniki, najpogosteje izberejo organiziran način. Zakaj? Ker organizator že vnaprej poskrbi, da na potovanju vse poteka po sabatnih oziroma prazničnih verskih predpisih.
Marjeta Pija Cevc je uršulinka in direktorica podjetja. Kako dojema svoje delo in poslanstvo? Kam je shranila transparent, s katerim je skupaj s sestrami spodbujala slovenske košarkarje, in zakaj ne nosi redovnega pokrivala?
Pogovor s filozofom Alešem Bunto, znanstvenim sodelavcem na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, o tem, zakaj je po pol stoletja izhajanja Alan Ford s paleto nepresežnih likov še vedno neprekosljiv in večno aktualen.
Zdaj pa nekaj za jadralske sladokusce, ki radi spremljajo podvige najboljših v jadralnem športu in prisegajo na najbolj prestižne svetovne regate, na primer Pokal Amerike ali Jadranje okrog sveta, imenovano Ocean Race Očitno je na vidiku nekaj novega, nekaj ogromnega, nekaj kar naj bi združilo svetovno jadralsko družino, od tekmovalcev v olimpijskih razredih, do jadralcev na največjih, maxi regatnikih in vse vmes. Tekmovanje po vzoru svetovnega nogometnega prvenstva, imenovano SSL GOLD CUP ali, v prostem prevodu, ZLATI JADRALSKI POKAL, so v ponedeljek predstavili v središču olimpizma, v Olimpijskem muzeju v Lozani.
V Novi Gorici načrtujejo prenovo večjega dela javnih prostorov v Cankarjevi naselju. Posodobili bodo prostore med stanovanjskimi bloki in jih bolje prilagodili potrebam vseh generacij za druženje, igro in rekreacijo. Tako bo v okviru Evropskih skladov in trajnostnega urbanega razvoja s pomočjo mehanizma celostnih teritorialnih naložb soseska, ki je nastala pred več kot 50 leti dobila novo podobo. Več je Borisu Žgajnarju povedal župan Mestne občine Nova Gorica, Klemen Miklavič. Projekt nastaja v okviru trajnostnega urbanega razvoja, sofinancirala pa ga je tudi Republika Slovenija in Evropska unija. Prihodnjo sredo preverimo, s kakšnimi načrti prenove se ukvarjajo v Murski Soboti.
Neveljaven email naslov