Aljažev stolp, izjemen kulturni spomenik in nenadomestljiv simbol Slovenije, že 120 let kraljuje na vrhu Triglava, 2864 metrov nad morjem. Ob 120. obletnici postavitve “pleha z dušo” na najvišji točki Slovenije se bo zvrstilo več dogodkov, svojo več kot enoletno popotovanje po slovenskih in obmejnih krajih pa bo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani končala tudi razstava Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!
Aljažev stolp so postavili leta 1895, od tedaj je priča vihram zgodovine in menjavi režimov
Aljažev stolp, izjemen kulturni spomenik in nenadomestljiv simbol Slovenije, že 120 let kraljuje na vrhu Triglava, 2864 metrov nad morjem. Ob 120. obletnici postavitve “pleha z dušo” na najvišji točki Slovenije se je zvrstilo več dogodkov, svojo več kot enoletno popotovanje po slovenskih in obmejnih krajih pa je v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani končala tudi razstava “Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!”.
“Ko prideš na vrh, ga vedno opaziš, kaj pravzaprav dela tu, kaj pomeni,” pripoveduje Gorazd Lemajič, eden od avtorjev omenjene razstave in istoimenskega filma, sicer konservator in restavrator v Narodnem muzeju Slovenije.
“Takrat so se tega lotevali z zanosom in vizijo, Aljaž je to počel z dolgoročno vizijo. Stolp je postavil kot skromno zavetišče za planince in branik slovenstva.”
Gorazd Lemajič
Za en goldinar
Župnik z Dovjega Jakob Aljaž se je konec 19. stoletja odločno uprl tedanjemu nadaljnjemu ponemčevanju. Od občin Dovje in Mojstrana je za en goldinar kupil “špico” Velikega Triglava, skupaj 16 kvadratnih metrov zemljišča, in začel izdelavo stolpa. “Iz zapiskov sem prebral, da Aljaž ni šel na Triglav, je pa pri današnji Staničevi koči poslušal, kako so ga zbijali na vrhu.”
Dele stolpa so iz Šentvida z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je šest krepkih nosačev v tednu dni znosilo na Triglav. Na slovesnosti ob postavitvi stolpa, ki je sledila v nekaj tednih, so prvič zapeli pesem “Oj, Triglav, moj dom“, ki jo je uglasbil Aljaž. Ta je menda pel kleče in ganjen do solz objemal stolp.
Najmanj 12-krat prebarvan
“Nemci so ga hoteli podreti, vrstile so se tožbe na sodiščih,” pripoveduje Lemajič. Po prvi svetovni vojni je ob njem potekala meja in s tem prava »malarska« vojna. Najprej so ga v svoje barve prebarvali Slovenci, nato so ga v svoje odeli Italijani. Po drugi svetovni vojni so ga prebarvali v rdeče, nato zaradi snemanja filma o Kugyju v belo. Kot so pozneje ugotovili s pomočjo rentgena, naj bi bilo na njem najmanj 12 plasti barve.
Danes njegov največji sovražnik postajajo v lahkomiselne turiste spreminjajoči se planinci in pa korozija. “Streha ni več originalna. Deli oboda so zamenjani,” pravi Lemajič, ki za veliko poškodb krivi tudi planince.
“Z vsako novo poškodbo stolp pokrpajo, popravljajo in tako nadomestki počasi izrivajo original.”
Stroka se bo morala po njegovih besedah spopasti z dvema vprašanjema – ali vzdrževati stolp na mestu, kjer je, ali pa ga zamenjati s kopijo, izvirnik pa postaviti v muzej.
Posebna zahvala za pomoč pri pripravi prispevka Manci Čujež.
Aljažev stolp, izjemen kulturni spomenik in nenadomestljiv simbol Slovenije, že 120 let kraljuje na vrhu Triglava, 2864 metrov nad morjem. Ob 120. obletnici postavitve “pleha z dušo” na najvišji točki Slovenije se bo zvrstilo več dogodkov, svojo več kot enoletno popotovanje po slovenskih in obmejnih krajih pa bo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani končala tudi razstava Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!
Aljažev stolp so postavili leta 1895, od tedaj je priča vihram zgodovine in menjavi režimov
Aljažev stolp, izjemen kulturni spomenik in nenadomestljiv simbol Slovenije, že 120 let kraljuje na vrhu Triglava, 2864 metrov nad morjem. Ob 120. obletnici postavitve “pleha z dušo” na najvišji točki Slovenije se je zvrstilo več dogodkov, svojo več kot enoletno popotovanje po slovenskih in obmejnih krajih pa je v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani končala tudi razstava “Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!”.
“Ko prideš na vrh, ga vedno opaziš, kaj pravzaprav dela tu, kaj pomeni,” pripoveduje Gorazd Lemajič, eden od avtorjev omenjene razstave in istoimenskega filma, sicer konservator in restavrator v Narodnem muzeju Slovenije.
“Takrat so se tega lotevali z zanosom in vizijo, Aljaž je to počel z dolgoročno vizijo. Stolp je postavil kot skromno zavetišče za planince in branik slovenstva.”
Gorazd Lemajič
Za en goldinar
Župnik z Dovjega Jakob Aljaž se je konec 19. stoletja odločno uprl tedanjemu nadaljnjemu ponemčevanju. Od občin Dovje in Mojstrana je za en goldinar kupil “špico” Velikega Triglava, skupaj 16 kvadratnih metrov zemljišča, in začel izdelavo stolpa. “Iz zapiskov sem prebral, da Aljaž ni šel na Triglav, je pa pri današnji Staničevi koči poslušal, kako so ga zbijali na vrhu.”
Dele stolpa so iz Šentvida z vlakom prepeljali v Mojstrano, nato pa jih je šest krepkih nosačev v tednu dni znosilo na Triglav. Na slovesnosti ob postavitvi stolpa, ki je sledila v nekaj tednih, so prvič zapeli pesem “Oj, Triglav, moj dom“, ki jo je uglasbil Aljaž. Ta je menda pel kleče in ganjen do solz objemal stolp.
Najmanj 12-krat prebarvan
“Nemci so ga hoteli podreti, vrstile so se tožbe na sodiščih,” pripoveduje Lemajič. Po prvi svetovni vojni je ob njem potekala meja in s tem prava »malarska« vojna. Najprej so ga v svoje barve prebarvali Slovenci, nato so ga v svoje odeli Italijani. Po drugi svetovni vojni so ga prebarvali v rdeče, nato zaradi snemanja filma o Kugyju v belo. Kot so pozneje ugotovili s pomočjo rentgena, naj bi bilo na njem najmanj 12 plasti barve.
Danes njegov največji sovražnik postajajo v lahkomiselne turiste spreminjajoči se planinci in pa korozija. “Streha ni več originalna. Deli oboda so zamenjani,” pravi Lemajič, ki za veliko poškodb krivi tudi planince.
“Z vsako novo poškodbo stolp pokrpajo, popravljajo in tako nadomestki počasi izrivajo original.”
Stroka se bo morala po njegovih besedah spopasti z dvema vprašanjema – ali vzdrževati stolp na mestu, kjer je, ali pa ga zamenjati s kopijo, izvirnik pa postaviti v muzej.
Posebna zahvala za pomoč pri pripravi prispevka Manci Čujež.
Vlado Kreslin in Šajeta (Dražen Turina) sta leta 2008 izdala skladbo Rulet. Že nekaj let se nista srečala, zato ju je k meddržavnemu glasbenemu pogovoru povabil Andrej Karoli. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji se vrstijo koncerti na balkonu, glasbeniki se snemajo in ustvarjajo na daljavo, prek videoprenosa. Vlado Kreslin se je z balkona oglasil že približno štiridesetkrat.
Letos dan Zemlje (22. april) na svetovni ravni zaznamujemo že 50. leto zapored. Vse skupaj se je namreč začelo na začetku 70. let prejšnjega stoletja z mirnim protestnim pohodom več milijonov ljudi v številnih ameriških mestih, ki so opozarjali na to, da kot človeštvo škodujemo našemu planetu s številnimi nečednimi praksami in da moramo svoje navade čim prej spremeniti.
Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.
Andrej Karoli se pogovarja s Tomijem in Boštjanom Meglič, bratoma, ki že dve desetletji ustvarjata in nastopata v zasedbi Siddharta. Boštjan pravi, da so starši zdaj doma deloma prevzeli vlogo učiteljev. In čeprav je časa več, to še ne pomeni, da tudi ustvarjajo več. “Navdih je ves čas prisoten, črne luknje takisto,” pravi Tomi.
Pogovor z generalnim direktorjem FURS Petrom Jenkom o deležu samozaposlenih, ki so se odločili za pridobitev izredne pomoči, morebitnih težavah pri njenem pridobivanju in dokazovanju upravičenosti
Bogdan Novak se je rodil leta 1944 v Murski Soboti, a se je že pri treh letih preselil v Ljubljano. To ni bila ravno njegova odločitev, saj je bil še mlado dete, a je kljub temu ostal v njej. Njegovo najbolj znano delo je družinska saga Lipa zelenela je v dvanajstih romanih. Za mladino je med drugim ustvaril zbirko Zvesti prijatelji, v kateri je tudi povest Bela past. Ta govori o skupini tabornikov, ki med snežno nevihto ostanejo ujeti v koči v dolini Triglavskih jezer. Eden od vpletenih v to zimsko karanteno je o dogajanju posnel podkast.
Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.
V času, ko ne moramo potovati, se sprehajati, obiskati koncerta, plavati, pobegniti, je edini svet v katerega se lahko na potep odpravimo tisti, ki ga ustvarjajo knjige. In čeprav so te dni vse knjižnice po Sloveniji zaprte, knjižničarski delavci niso pozabili na nas. Vsaka knjižnica se na svoj način trudi, da bi se približala svojim domačim knjižnim moljem.
Knjižničarji so seveda najbolj ustrežljivi do študijskega gradiva, ki ga pošiljajo po pošti, v nekaterih knjižnicah pa je možen tudi prevzem pred vhodnimi vrati. Na primer v Škofji Loki, kjer je po novem na voljo tudi izposoja knjig za osnovnošolce.
Na spletni strani Mariborske knjižnice lahko najdemo različne pravljice za najmlajše v zvočni obliki.
Knjižnica Sežana in njene podružnice Kozina, Divača in Komen pa z današnjim dnem spet začenjajo posojo vseh knjig, ne le študijskih, a zgolj s predhodnim naročilom in s seveda, upoštevanjem vseh koronskih navodil.
Veliko knjižnic po Sloveniji pa se je odločilo dneve popestriti najstarejšim občanom. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja je zanje začela izvajati brezplačno izposojo knjižnega gradiva z dostavo na dom. Sprva so dostavo predvidevali samo ob torkih in četrtkih, a so zaradi izjemnega povpraševanja na terenu vsak dan … o podrobnostih z vodjo Ankaranske knjižnice Tanjo Prevolšek Pajer.
Kolesarska sezona že dober mesec dni miruje in v tam času, so bile odpovedane ali prestavljene tako rekoč vse dirke na letošnjem koledarju. Mednarodna kolesarska zveza bo reševala največje dirke, tako je v tem tednu že začrtala koledar največjih prireditev. Konec avgusta naj bi se začela dirka po Franciji, v začetku oktobra dirka po Italiji, vmes naj bi bilo svetovno prvenstvo, za konec sezone pa še dirka po Španiji. Nekam vmes bo treba stlačiti še največje enodnevne klasike, torej spomladanske klasike v jeseni. Za komentar številnih zanimivih vprašanj, ki se ta hip porajajo ob reševanju kolesarske sezone, je Igor Tominec poklical komentatorja Martina Hvastijo.
Gost v Nedeljskem športnem popoldnevu je bil škotski športni novinar BBCja Chirs McLaughlin, ki je v pogovoru z Aljažem Golčerjem razkril stanje na otoku. Pogovor je tekel o stanju v nogometnih klubih, odzivih javnosti in prilagoditvi trenutni situaciji in ukrepom. Škotska je dežela golfa zato tudi sogovornik težko pričakuje prve turnije ob umiritvi situacije.
Ena od gospodarskih dejavnosti, ki deli usodo spopadanja s koronavirusom, je letalski promet. Z izjemo tovornih, so skoraj vsa potniška letala po svetu prizemljena, nebo nad nami je brez značilnih kondenzacijskih sledi, daljša potovanja bodo morala počakati na boljše čase. Eden redkih pilotov, ne samo slovenskih, ampak nasploh, ki tudi v teh dneh opravljajo poklic pilota v potniškem prometu, je Aleš Maraž iz Šempetra pri Gorici. Vrsto let je služboval pri nekdanji Adrii Airways, lani pa se je, v želji, da bi letel po celem svetu, zaposlil pri portugalski družbi HiFly, ki se ukvarja z medcelinskimi čarterskimi poleti. Je kapitan na letalu Airbus 340. V zadnjih tednih leti predvsem med Združenimi Arabski Emirati in Avstralijo, kamor ga je poklical Sandi Škvarč, ki ga je v preteklosti kot novinar spremljal tudi po športni plati. Aleš Maraž je namreč svojo letalsko pot začel kot jadralni pilot, večkrat je bil državni prvak in tekmoval na svetovnih prvenstvih. Tudi o tem v pogovoru.
Že drugi mesec se po vsem svetu trudimo, da bi se čim bolj izogibali stikom, poslušamo napotke, kako razkuževati prostore in kako se vesti na prostem. Že dva meseca smo v pandemiji širjenja koronavirusne bolezni, za upočasnitev njenega prenosa pa je tako večina prebivalcev zaprta v svojih domovih, v karanteni. Družabnost je zamenjala osama, srečanja tako potekajo le na družabnih omrežjih. A primer samoosamitve ni lasten le ljudem, ampak tudi živalim. Ko na primer zboli član določene živalske skupnosti, je fizično distanciranje nujno, da se bolezen preneha širiti, pravi biologinja in raziskovalka z univerze Virginija Tech v Združenih državah Amerike dr. Dana Hawley, ki preučuje vedenje živali ob prisotnosti nalezljivih bolezni. Več pa v pogovoru z Majo Stepančič.
Boris Cavazza in Mark Jacob Cavazza – Vazz pripovedujeta o glasbi in ustvarjanju dveh različnih generacij. Mlajši pravi, da je bila prva muzika tista, ki so jo poslušali starši: “V spominu imam dobre plate, na primer Buena Vista Social Club.” O stanju kulture in duha, o hitri produkciji glasbe in njeni vlogi klepetata z Andrejem Karolijem v medgeneracijskem (glasbenem) pogovoru.
Dober mesec dni je odkar smo dobili novo vlado, ki jo je sestavil Janez Janša. Delo v tem času so seveda zaznamovali ukrepi za zajezitev novega korona virusa, no manj pozornosti pa je vzbudilo več zamenjav na pomembnih položajih, nekatera stališča, ki Slovenijo postavljajo v nekoliko drugačen evropski kontekst in nenazadnje tudi odpiranje ideoloških tem. Za komentar političnega dogajanja v zadnjem mesecu dni je Boris Žgajnar govoril z novinarjem aktualno politične redakcije Radia Slovenija, Tomažem Celestino.
Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, direktorica Siemens Slovenija in predsednica uprave Siemens Hrvaška o tem, kaj iz lastnih izkušenj in izkušenj kolegov izpostavlja kot ključne elemente za uspešno krizno vodenje.
Od danes lahko samozaposleni zaprosijo za solidarnostno pomoč, tako imenovani temeljni dohodek. Finančna uprava je pripravila obrazec izjave, dostopen je prek sistema e-davki, pa tudi prek mobilne aplikacije. Izjavo je preprosto izpolniti pojasnjuje generalni direktor finančne uprave Peter Jenko.
