Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Radmilovič se v košarkarski glosi ukvarja z vročo afero - vročo tudi zato, ker bi potencialno lahko vsebovala poljub dveh premierjev.
Na košarkarski tekmi med Slovenijo in Hrvaško se je zgodil prav ljubek škandalček. In kakor koli se že vneti ljubitelji zdravega duha in zdravega telesa pridušajo, da ne gre mešati politike in športa, se ta dva mešata po inerciji. Kjer je šport, tam je politika in bog ve, da je tudi nasprotno.
Torej, na tekmi so bili trije veliki. Predsednica Kolinda, oblečena v sveti Draženov dres, ob tem, da se ubogi ostrostrelec ne more braniti, in pa premierja vlad Cerar in Milanović. V kaj sta bila oblečena ta dva, gledalci prenosa nismo mogli videti, ker ju HTV ni pokazala. Niti v enem kadru.
Urad hrvaškega premierja Milanovića se je pritožil, a verjamemo, da v notranjepolitičnem kontekstu, ker je podoba predsednice Grabar Kitarovićeve pač tako gladko porazila podobo premierja. Urad slovenskega predsednika se ni pritožil, ker bi bilo to neprimerno.
Zdaj pa na kratko k teoriji. Časi, ko so se politiki na športne prireditve hodili samo kazat in stiskat roke ter posledično nabirat volilne glasove, so že zdavnaj mimo. Teorija mednarodnih odnosov pozna izraz “nogometna diplomacija”, ki ob velikih mašah svetovnega nogometa daje povsem realne rezultate – vsekakor bolj otipljive kot kakšne mednarodne konference.
Nimamo razloga, da ne bi verjeli, kako se kaj podobnega ne dogaja v košarki. Ne navsezadnje, če bi bila Cerar in Milanović samo navijača svojih reprezentanc, bi sedela vsak na svojem koncu. Ob tem, da so odnosi med državama trenutno precej napeti, bi bila podoba obeh predsednikov skupaj na tekmi simbolni in pomemben signal obema javnostma; pa je nismo dočakali oziroma videli. Namesto politično vsebinskega kadra smo dobili hrvaško različico predsedniškega skakljanja in ploskanja – za praznimi očmi pa tisto večno vprašanje: “Kako, hudiča, sem pristala tukaj?“
Obstaja pa za premierski TV-mrk še ena razlaga: v tujini poznajo poseben pojem, imenovan “kiss-cam”, prosto prevedimo kot “kader poljuba”!
Gre za to, da na podobnih športnih prireditvah, kot je bila sobotna tekma, kamere iščejo med obiskovalci zaljubljen par; ko ga ujamejo, drugi gledalci z vzklikanjem in navijanjem par prisilijo, da se pred vso množico in ob prenosu na velike zaslone v dvorani poljubi. Gledalci doma v tem trenutku gledajo reklame, “kiss-cam” pa je “in situ” zabava za oglase prikrajšane množice.
In morebiti je bilo HTV-jeve režiserje strah prav tega.
Da bi Kolinda kogar koli poljubila, se ni bilo bati. Njen mož je prav nezainteresirano za kar koli čemel ob njej, drugih voljnih kandidatov pa ni bilo na spregled.
Kader, ki bi skupaj pokazal Milanovića in Cerarja, pa bi znal biti neroden. Kaj, če bi šest tisoč Hrvatov in pet tisoč Slovencev, ki niso imeli nobenega namena v dvorani začeti vojne, začelo skandirati: “Poljub, poljub, poljub!” Zagotovo sta bila najatraktivnejši par v dvorani!
Ali kot so njega dni govorili “galebi” na dalmatinski obali: “Prijatelj, čas je, da začneva govoriti z mednarodnim jezikom ljubezni!“
In bi se poljubila. Milanović in Cerar. Najprej sramežljivo, potem pa strastno, brez predsodkov in ob brez dvoma navdušenju dvojih navijačev, ki drug drugemu ne želijo slabega. Po premierskem poljubu bi ginjeni košarkarji vrgli žogo v avt in se prav tako začeli objemati in poljubljati. In v tem, da ne bo razumljeno narobe, ni nobene latentne homoseksualnosti! Poglejte recimo slovensko nogometno reprezentanco, ki po drugem golu Cesarja v Baslu strelca objema, poljublja in nežno treplja po ritki. Pa so moški “par excellence”!
In če so lahko nežni drug do drugega igralci istega moštva, je čas, da se nežnost in ljubezen razširita tudi na športne nasprotnike. Najprej Milanović-Cerar, nato košarkarji, na koncu pa vsa dvorana. In edino Sanja Modrič bi ostala profesionalna in odkomentirala dogodek do konca.
Vse to bi se lahko zgodilo, če bi HTV pokazala skupaj sedeča Cerarja in Milanovića. Iz zgoraj zapisanega sledi, da je dobro, da ju ni.
__________
P. S.: Politiki radi poudarjajo, da smo vsi enaki pred zakonom, sobotni dogodek pa je pokazal, da pa nismo vsi enaki pred kamero.
Marko Radmilovič se v košarkarski glosi ukvarja z vročo afero - vročo tudi zato, ker bi potencialno lahko vsebovala poljub dveh premierjev.
Na košarkarski tekmi med Slovenijo in Hrvaško se je zgodil prav ljubek škandalček. In kakor koli se že vneti ljubitelji zdravega duha in zdravega telesa pridušajo, da ne gre mešati politike in športa, se ta dva mešata po inerciji. Kjer je šport, tam je politika in bog ve, da je tudi nasprotno.
Torej, na tekmi so bili trije veliki. Predsednica Kolinda, oblečena v sveti Draženov dres, ob tem, da se ubogi ostrostrelec ne more braniti, in pa premierja vlad Cerar in Milanović. V kaj sta bila oblečena ta dva, gledalci prenosa nismo mogli videti, ker ju HTV ni pokazala. Niti v enem kadru.
Urad hrvaškega premierja Milanovića se je pritožil, a verjamemo, da v notranjepolitičnem kontekstu, ker je podoba predsednice Grabar Kitarovićeve pač tako gladko porazila podobo premierja. Urad slovenskega predsednika se ni pritožil, ker bi bilo to neprimerno.
Zdaj pa na kratko k teoriji. Časi, ko so se politiki na športne prireditve hodili samo kazat in stiskat roke ter posledično nabirat volilne glasove, so že zdavnaj mimo. Teorija mednarodnih odnosov pozna izraz “nogometna diplomacija”, ki ob velikih mašah svetovnega nogometa daje povsem realne rezultate – vsekakor bolj otipljive kot kakšne mednarodne konference.
Nimamo razloga, da ne bi verjeli, kako se kaj podobnega ne dogaja v košarki. Ne navsezadnje, če bi bila Cerar in Milanović samo navijača svojih reprezentanc, bi sedela vsak na svojem koncu. Ob tem, da so odnosi med državama trenutno precej napeti, bi bila podoba obeh predsednikov skupaj na tekmi simbolni in pomemben signal obema javnostma; pa je nismo dočakali oziroma videli. Namesto politično vsebinskega kadra smo dobili hrvaško različico predsedniškega skakljanja in ploskanja – za praznimi očmi pa tisto večno vprašanje: “Kako, hudiča, sem pristala tukaj?“
Obstaja pa za premierski TV-mrk še ena razlaga: v tujini poznajo poseben pojem, imenovan “kiss-cam”, prosto prevedimo kot “kader poljuba”!
Gre za to, da na podobnih športnih prireditvah, kot je bila sobotna tekma, kamere iščejo med obiskovalci zaljubljen par; ko ga ujamejo, drugi gledalci z vzklikanjem in navijanjem par prisilijo, da se pred vso množico in ob prenosu na velike zaslone v dvorani poljubi. Gledalci doma v tem trenutku gledajo reklame, “kiss-cam” pa je “in situ” zabava za oglase prikrajšane množice.
In morebiti je bilo HTV-jeve režiserje strah prav tega.
Da bi Kolinda kogar koli poljubila, se ni bilo bati. Njen mož je prav nezainteresirano za kar koli čemel ob njej, drugih voljnih kandidatov pa ni bilo na spregled.
Kader, ki bi skupaj pokazal Milanovića in Cerarja, pa bi znal biti neroden. Kaj, če bi šest tisoč Hrvatov in pet tisoč Slovencev, ki niso imeli nobenega namena v dvorani začeti vojne, začelo skandirati: “Poljub, poljub, poljub!” Zagotovo sta bila najatraktivnejši par v dvorani!
Ali kot so njega dni govorili “galebi” na dalmatinski obali: “Prijatelj, čas je, da začneva govoriti z mednarodnim jezikom ljubezni!“
In bi se poljubila. Milanović in Cerar. Najprej sramežljivo, potem pa strastno, brez predsodkov in ob brez dvoma navdušenju dvojih navijačev, ki drug drugemu ne želijo slabega. Po premierskem poljubu bi ginjeni košarkarji vrgli žogo v avt in se prav tako začeli objemati in poljubljati. In v tem, da ne bo razumljeno narobe, ni nobene latentne homoseksualnosti! Poglejte recimo slovensko nogometno reprezentanco, ki po drugem golu Cesarja v Baslu strelca objema, poljublja in nežno treplja po ritki. Pa so moški “par excellence”!
In če so lahko nežni drug do drugega igralci istega moštva, je čas, da se nežnost in ljubezen razširita tudi na športne nasprotnike. Najprej Milanović-Cerar, nato košarkarji, na koncu pa vsa dvorana. In edino Sanja Modrič bi ostala profesionalna in odkomentirala dogodek do konca.
Vse to bi se lahko zgodilo, če bi HTV pokazala skupaj sedeča Cerarja in Milanovića. Iz zgoraj zapisanega sledi, da je dobro, da ju ni.
__________
P. S.: Politiki radi poudarjajo, da smo vsi enaki pred zakonom, sobotni dogodek pa je pokazal, da pa nismo vsi enaki pred kamero.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Praznični torek 4. decembra se je začel že ob 16.00 uri, ko smo v preddverju Kina Šiška zbrali slovenske glasbenike, ki so zelo povezani z Izštekanimi, oziroma bodo z glasbo, ki jo izvajajo, slej ko prej našli prostor v oddaji.
Vrhunska slovenska znanost je z osrednjimi priznanji in nagradami, ki nosijo ime po mecenu Žigi Zoisu in izumitelju Janezu Puhu, ta teden pod žaromete postavila 15 posameznikov, ki so na svojem področju dosegli izjemne preboje. Imena vseh ste ta teden gotovo že slišali v kakšni od informativnih oddaj, mi pa smo se pozanimali, kdo pravzaprav so nekateri letošnji lavreati. Kaj natanko raziskujejo, kakšna je njihova vizija znanosti in celo - kako berejo Cankarja? Predstavljamo pet od njih.
Sarajevski glasbeni sestav Letu štuke je izdal nov album s pomenljivim naslovo Topla voda. Pevec in avtor besedil Dino Šaran poudarja, da je album eklektičen in poln različnih žanrov. Naslov albuma razlaga s tem, da pravzaprav živimo v času odkrivanja tople vode. "Pod vplivom tehnologije in medijev smo bomardirani z informacijami o nekih novih odkritjih, ki jih potem ponotranjimo in o njih ne razmišljamo." Dino še pravi, da se mu zdi, da živimo v nekem spinu, zasuku, povsod po svetu. Kontekst tople vode na tem albumu, je kontekst svobode. Pesem Topla voda govori o tem, da je svoboda in njeno razumevanje na moderen način - topla voda. Prave svobode v demokraciji namreč ni. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.
So stroški zdravljenja zaradi dizelskih in bencinskih izpustov so leta 2016 v Sloveniji znašali več kot pol milijarde evrov, od tega so dve tretjini k temu prispevali dizelski izpusti. Zoltan Massay – Kosubek iz Evropske zveze za javno zdravje pravi, da gre za konservativno oceno in da so realni stroški verjetno še višji. Za ta denar bi lahko zagotovili plačo 10.000 zdravnikom, izobrazili 10.000 medicinskih sester in zgradili dve srednje veliki novi bolnišnici.
Teden dni pred koncertnima dogodkoma Izštekanih 25 Andrej in Nikola Sekulović (Dan D) govorita o notranjih bojih med všečnostjo in mirom, o tem, da so mnogi voljni storiti korak več, ker imajo res radi glasbo, ter ne nazadnje, da se Izštekanih nihče ne loti z levo roko.
Po 6-mesečnem potovanju naj bi okoli 21-te ure po našem času na Marsu pristala Nasina sonda Insight, ki naj bi prinesla nove podatke o nastanku našega rdečega soseda in s tem posredno tudi o najzgodnejši zgodovini Zemlje in drugih kamnitih planetov v notranjem delu našega Osončja. V zadnjih desetletjih smo z Zemlje na Mars poslali nekaj manj kot 50 misij, nad slabo polovico je bedela Nasa. V primerjavi z zadnjimi odmevnima misija Opportunity in Curiosity bo tokratna sonda statična. Zakaj in kakšno nalogo so ji zaupali razlaga astrofizičarki na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Dunji Fabjan.
Ker Slovenci nismo imuni na ameriške potrošniške podvige in umetne praznike, smo lani zaradi popustov črnega petka drli v raznorazne veleblagovnice
Kajakaška tradicija na Soči ima bogato zgodovino. Njene brzice v zgornjem toku pri Bovcu ali pred Solkanom, tik preden se Soča razpeni, so na športni poti spremljale mnoge domače in svetovne mojstre kajakaškega športa. Danes je kajakaški center Solkan s podobo kot jo kaže ob reki, primer uspešnega projekta, kjer so tudi s pomočjo evropskih sredstev uredili objekt s celotno infrastrukturo. Na njenih brzicah se tako sproščena rekreacija s spremljevalnimi dejavnostmi združuje z vrhunskimi športnimi prireditvami, je v pogovoru z Borisom Žgajnarjem poudaril vodja centra, Andrej Humar. Projekt je bil tudi zadnji v nizu uspešnih zgodb s pomočjo evropskih sredstev, ki smo jih predstavili na Valu 202 s sofinanciranjem Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada.
Pred koncertom Izštekanih 25 Andrej Karoli klepeta z dvema nastopajočima! O ustvarjanju in koncertu pripovedujeta Jure Mihevc iz zasedbe Fed Horses in Blaž Učakar iz zasedbe Čedahuči.
"Ob jutrih, kakršno je današnje, se vprašam, koga sneg v resnici preseneti: drži, da sneg vsakič znova preseneti zimske službe, ali morda sneg v resnici bolj preseneti voznike?" Nejc Jemec je zato klical, voznika snežnega pluga.
Nekaj dni po enem največjih slovenskih praznikov, Martinovem, smo v eni najbolj poznanih vinskih regij v najbolj vinsko razvpiti državi preverjali, kako praznik vina obeležujejo v Alzaciji. In prišli do ugotovitve, da tega praznika sploh ne poznajo, čeprav je sveti Martin pretežni del življenja deloval in umrl prav v Franciji. Pogovarjali smo se s pridelovalcem vin iz Alzacije Yvanom Zeyssolffom, ki je neposredni potomec 11. generacije iz družine pridelovalcev vin iz kraja Gertwille.
Na vrhovnem sodišču si prizadevajo, da bi vendarle povečali zaupanje javnosti v sodstvo.
Na mestu prejšnjega objekta polindustrijske dvorane Kemijskega inštituta v Ljubljani, je na 4000 kvadratnih metrih tudi s pomočjo evropskih sredstev pred petimi leti, zrasel nov Preglov raziskovalni center. Poleg sodobnih laboratorijev in vrhunske raziskovalne opreme – izstopa predvsem transmisijski elektronski mikroskop s kemijsko analizo, ki je edinstven v tem delu Evrope, v dobrih pogojih delujejo številni raziskovalci. O projektu izgradnje je Borisu Žgajnarju več povedal vodja odseka za kemijo materialov pri Kemijskem inštitutu v Ljubljani profesor dr. Miran Gaberšček.
Pred decembrsko dvojno izdajo oddaje Izštekani, tokrat z naslovom Izštekanih 25, Andrej Karoli s Tomažem Štularjem (Bordo) in Julijanom Eričem (Prismojeni profesorji bluesa) ne izdaja skrivnosti, ampak deli manj znane podatke in napoveduje prihodnost dveh zasedb, ki bosta 4. in 5. decembra gostovali v oddaji Izštekanih 25 z Juretom Longyko v Kinu Šiška v Ljubljani.
Nika Kovač je pog-umna punca. Pred kratkim je izdala knjigo z naslovom Pogumne punce, v kateri je zbrala 30 izjemnih posameznic iz preteklosti, ki so zaznamovale svet znanosti, umetnosti, tehnologije … “Kdor za mojim hrbtom govori, se z mojo ritjo pogovarja,” je dejala odvetnica Ljuba Prenner, ki se je oblačila v moške obleke, nosila klobuke in zavračala delitev na moške in ženske zaposlene. Prav zaradi vsega tega so jo ljudje opravljali, a ona se ni dala motiti. Kdo vse se je še znašel v knjigi, preverite v pogovoru. Poleg tega pa se Nika Kovač, ki je tudi vodja inštituta 8. marec, ukvarja s sodobnimi pogumnimi puncami, z akcijo #jaztudi so začeli pri inštitutu 8. marec zbirati tudi slovenske zgodbe o nadlegovanju. Sodobna pogumna punca pa je tudi Emma Gonzalez, ki je po strelskem napadu na floridski šoli povzdignila glas in postala glavni obraz protestov za boj proti nenadzorovani prodaji orožja v Ameriki. O sodobnih in preteklih pogumnih puncah se je Niko Kovač pogovarjala Maja Stepančič.
Neveljaven email naslov