Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss "Fant, pobratim smrti") in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss “Fant, pobratim smrti”) in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
“Pri nas se je govorilo, kako je letina gob po nesreči v Černobilu neverjetno obilna. Na prizorišču smo si nekaj mesecev po nesreči ogledovali javor, ki je imel tako velike liste kot tobak. Hrast je imel neenakomerne liste, nekateri so bili petkrat večji od drugih.”
Novinar Marjan Jerman o obisku Černobila
Anatolij Rižov je nastopil v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss Fant, pobratim smrti. Tolja je bil sicer prvič v Sloveniji že leta 1991, ko je bil star osem let. Skupaj s 100 otroki iz Ovruča, mesta 70 kilometrov od Černobila, je pripotoval v Ljubljano, a moral nazaj domov predčasno, saj se je ravno začela osamosvojitvena vojna.
Drugič se je Tolja v Slovenijo vrnil 20 let pozneje, na predstavitev drugega dela filma, v katerem je predstavljena tudi njegova zgodba. To je seveda zgodba, ki jo je zelo zaznamovala tragedija v bližnjem Černobilu. Čeprav je bil Tolja takrat star šele 5 let, se spomni, da nihče o nesreči ni vedel ničesar
Še nekaj dni po nesreči so v Ovruču priredili koncert ter vsakoletno parado mimo Leninovega spomenika, je pripovedal Rižov, ki je bil leta 2012 gost Marka Vrbiča v oddaji Evropa osebno.
Tolja pravi, da je njegova družina 30 let po tragediji lahko srečna, saj nihče ni resneje zbolel. Mama ima povečano ščitnico, a to je za ženske v tistem delu Ukrajine postalo normalno. Sam zdravstvenih težav doslej ni imel; radiaciji je bil najbolj izpostavljen med svojim desetletnim službovanjem v vojski, ko je na kontaminiranih ozemljih s kolegi meril stopnjo radiacije. In za to dobil mesečni dodatek k plači – 20 centov. Za kar v Ovruču lahko dobiš le kavo.
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss "Fant, pobratim smrti") in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss “Fant, pobratim smrti”) in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
“Pri nas se je govorilo, kako je letina gob po nesreči v Černobilu neverjetno obilna. Na prizorišču smo si nekaj mesecev po nesreči ogledovali javor, ki je imel tako velike liste kot tobak. Hrast je imel neenakomerne liste, nekateri so bili petkrat večji od drugih.”
Novinar Marjan Jerman o obisku Černobila
Anatolij Rižov je nastopil v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss Fant, pobratim smrti. Tolja je bil sicer prvič v Sloveniji že leta 1991, ko je bil star osem let. Skupaj s 100 otroki iz Ovruča, mesta 70 kilometrov od Černobila, je pripotoval v Ljubljano, a moral nazaj domov predčasno, saj se je ravno začela osamosvojitvena vojna.
Drugič se je Tolja v Slovenijo vrnil 20 let pozneje, na predstavitev drugega dela filma, v katerem je predstavljena tudi njegova zgodba. To je seveda zgodba, ki jo je zelo zaznamovala tragedija v bližnjem Černobilu. Čeprav je bil Tolja takrat star šele 5 let, se spomni, da nihče o nesreči ni vedel ničesar
Še nekaj dni po nesreči so v Ovruču priredili koncert ter vsakoletno parado mimo Leninovega spomenika, je pripovedal Rižov, ki je bil leta 2012 gost Marka Vrbiča v oddaji Evropa osebno.
Tolja pravi, da je njegova družina 30 let po tragediji lahko srečna, saj nihče ni resneje zbolel. Mama ima povečano ščitnico, a to je za ženske v tistem delu Ukrajine postalo normalno. Sam zdravstvenih težav doslej ni imel; radiaciji je bil najbolj izpostavljen med svojim desetletnim službovanjem v vojski, ko je na kontaminiranih ozemljih s kolegi meril stopnjo radiacije. In za to dobil mesečni dodatek k plači – 20 centov. Za kar v Ovruču lahko dobiš le kavo.
Prejšnji teden je zaznamoval samomorilski napadalec, ki je bombo v britanskem Manchestru, ki je ubila kar dvaindvajsetih ljudi, sprožil po koncertu pevke Ariane Grande. 23-letna pevka, ki je dogodek na Twitterju šokirano komentirala z besedami: "Zlomljena. Iz dna srca, tako žal mi je. Nimam besed.", nato pa odpovedala naslednje nastope v okviru svoje turneje Dangerous Woman, je zdaj naznanila, da se vrača v Manchester. Pevka bo tako imela dobrodelni koncert, s katerim bodo izbirali sredstva za žrtve in njihove družine.
V Noticah tokrat poleg dveh tujih glasbenih novičk, še ena na pol domača. Dolgo smo jo čakali in dočakali.
Dr. Renata Salecl ob izidu nove knjige Tek na mestu boju proti populizmu in o tem, zakaj je povezovanje mobilnih aplikacij lahko potencialno nevarno. “Aplikacija za preverjanje lastne kreditne sposobnosti se je povezala z eno izmed aplikacij za zmenkarije. To je sprožilo grozljivo spremembo v odnosu, saj posameznika gledaš izključno skozi oči njegovih financ.”
Na svetovni dan brisače pogovor z Alojzom Kodretom, ki je (me drugim) v slovenščino prevedel Štoparski vodnik po Galaksiji .
Jernej Sobočan je na zaslišanje povabil domači ekstravagantni »boy-bend« Matter. Mineva namreč leto dni od izdaje njihovega prvenca Amphibios, za katerega lahko danes mirno rečemo, da je precej stresel sceno. Jo tudi polariziral, saj Matter ne dopuščajo ravnodušnosti. Kamniški hip-hop/trap trio je prvo svečko »upihnil« z izdajo novega singla Sinovi moje madre. S tem trojica dokazuje, da ne misli spati na lovorikah. In da ne gre za muho enodnevnico.
Lani sta igrala na Coachelli, letos pa smo ju na Tednu mladih lahko prvič slišali tudi v Sloveniji! Norveški elektronski dvojec Lemaitre, ki trenutno ustvarja v Los Angelesu, svojo glasbo opisuje kot veselo in nalezljivo plesno glasbo s težkimi beati, ki jo navdihujejo vplivi skupin Daft Punk, Justice in The Chemical Brothers.
V Noticah predstavljamo nov singel Kevina Koradina. Nekdanjega člana skupin Tide in Gora, ki se podaja v kantavtorske vode.
V evrovizijskem Kijevu najbolj izstopa neevrovizijski Portugalec, ki velja za favorita. Stavnice najvišja mesta pripisujejo še Italiji in Bolgariji. Evrovizijo v Kijevu spremlja Maruša Kerec.
V času nekdanje države je za središče tekstilne industrije veljal Maribor. Prve tekstilne tovarne so postavili leta 1922, med prvo in drugo svetovno vojno pa je ta industrija predstavljala skoraj polovico kapacitet v Sloveniji. Po drugi svetovni vojni so iz manjših tovarn nastali tekstilni giganti, ki so dajali kruh več 1000 delavkam in delavcem. Predeli mesta Melje, Pobrežje in Tabor so desetletja živeli z delavskim utripom, ki je danes le še spomin. Tega so z razstavo Jugoslovanski Manchester obudili v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Ker pa je spominov in fotografij veliko, so ob tej v Fotografskem muzeju pripravili še spremljevalno razstavo, Delavci mariborskih tekstilnih tovarn ob strojih.
Beluši ali šparglji? Kot piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika gre za sopomenki, špargelj je knjižna pogovorna beseda, beluš pa slovenski knjižni izraz. Kitajci, Perzijci in Egipčani so jih jedli že nekaj sto let pred našim štetjem. Omenjal jih je Hipokrat, prav tako Valentin Vodnik v Kuharskih bukvah. Tudi v dobri kuharici z začetka 20. stoletja najdemo recepte za šparglje tako in drugače. Od nekdaj so veljali za afrodiziak, najbrž zaradi svojega videza, precej mlajši pa so zapisi o vonju urina.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se vrti povratniški album newyorškega benda Boss Hog, ki ga navigirata Jon Spencer in njegova soproga Cristina Martinez, ter nova plošča švicarskega tandema Blind Butcher. V tretjem delu opozarjamo na bližnji koncert tria Xiu Xiu in vrtimo njihov aktualni album Forget. Pri nas je že nastopila Margaret Chardiet, ki deluje pod imenom Pharmakon in je nedavno objavila svež album Contact. Proti koncu še demonična Diamanda Galas, po devetih letih premora je sedaj objavila dva albuma sočasno.
Neveljaven email naslov
