Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

30 let Černobila

26.04.2016

Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti … O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss "Fant, pobratim smrti") in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).

Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …

O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss “Fant, pobratim smrti”) in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).

“Pri nas se je govorilo, kako je letina gob po nesreči v Černobilu neverjetno obilna. Na prizorišču smo si nekaj mesecev po nesreči ogledovali javor, ki je imel tako velike liste kot tobak. Hrast je imel neenakomerne liste, nekateri so bili petkrat večji od drugih.”

Novinar Marjan Jerman o obisku Černobila

Anatolij Rižov je nastopil v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss Fant, pobratim smrti. Tolja je bil sicer prvič v Sloveniji že leta 1991, ko je bil star osem let. Skupaj s 100 otroki iz Ovruča, mesta 70 kilometrov od Černobila, je pripotoval v Ljubljano, a moral nazaj domov predčasno, saj se je ravno začela osamosvojitvena vojna.

Drugič se je Tolja v Slovenijo vrnil 20 let pozneje, na predstavitev drugega dela filma, v katerem je predstavljena tudi njegova zgodba. To je seveda zgodba, ki jo je zelo zaznamovala tragedija v bližnjem Černobilu. Čeprav je bil Tolja takrat star šele 5 let, se spomni, da nihče o nesreči ni vedel ničesar

Še nekaj dni po nesreči so v Ovruču priredili koncert ter vsakoletno parado mimo Leninovega spomenika, je pripovedal Rižov, ki je bil leta 2012 gost Marka Vrbiča v oddaji Evropa osebno.

Tolja pravi, da je njegova družina 30 let po tragediji lahko srečna, saj nihče ni resneje zbolel. Mama ima povečano ščitnico, a to je za ženske v tistem delu Ukrajine postalo normalno. Sam zdravstvenih težav doslej ni imel; radiaciji je bil najbolj izpostavljen med svojim desetletnim službovanjem v vojski, ko je na kontaminiranih ozemljih s kolegi meril stopnjo radiacije. In za to dobil mesečni dodatek k plači – 20 centov. Za kar v Ovruču lahko dobiš le kavo.

Černobil 2016 (foto: Peter Močnik)


Val 202

2529 epizod

Val 202

2529 epizod


30 let Černobila

26.04.2016

Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti … O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss "Fant, pobratim smrti") in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).

Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …

O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss “Fant, pobratim smrti”) in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).

“Pri nas se je govorilo, kako je letina gob po nesreči v Černobilu neverjetno obilna. Na prizorišču smo si nekaj mesecev po nesreči ogledovali javor, ki je imel tako velike liste kot tobak. Hrast je imel neenakomerne liste, nekateri so bili petkrat večji od drugih.”

Novinar Marjan Jerman o obisku Černobila

Anatolij Rižov je nastopil v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss Fant, pobratim smrti. Tolja je bil sicer prvič v Sloveniji že leta 1991, ko je bil star osem let. Skupaj s 100 otroki iz Ovruča, mesta 70 kilometrov od Černobila, je pripotoval v Ljubljano, a moral nazaj domov predčasno, saj se je ravno začela osamosvojitvena vojna.

Drugič se je Tolja v Slovenijo vrnil 20 let pozneje, na predstavitev drugega dela filma, v katerem je predstavljena tudi njegova zgodba. To je seveda zgodba, ki jo je zelo zaznamovala tragedija v bližnjem Černobilu. Čeprav je bil Tolja takrat star šele 5 let, se spomni, da nihče o nesreči ni vedel ničesar

Še nekaj dni po nesreči so v Ovruču priredili koncert ter vsakoletno parado mimo Leninovega spomenika, je pripovedal Rižov, ki je bil leta 2012 gost Marka Vrbiča v oddaji Evropa osebno.

Tolja pravi, da je njegova družina 30 let po tragediji lahko srečna, saj nihče ni resneje zbolel. Mama ima povečano ščitnico, a to je za ženske v tistem delu Ukrajine postalo normalno. Sam zdravstvenih težav doslej ni imel; radiaciji je bil najbolj izpostavljen med svojim desetletnim službovanjem v vojski, ko je na kontaminiranih ozemljih s kolegi meril stopnjo radiacije. In za to dobil mesečni dodatek k plači – 20 centov. Za kar v Ovruču lahko dobiš le kavo.

Černobil 2016 (foto: Peter Močnik)


26.12.2016

Jutranji (v)poklic: izdelovalka ledenih skulptur

Dan začne z belo kavo in branjem poezije, medtem ko ostali družinski člani še trdno spijo. Helena Rismondo je umetnica z motorno žago.


17.12.2016

Končna postaja: morje?

Plastični odpadki so eden od največjih okoljskih izzivov prihodnosti, njihov vpliv pa lahko vidimo in čutimo že zdaj. Smo tretja generacija od izuma plastike, pa zdaj skoraj ni več kvadratnega kilometra morja, po katerem ne bi plavali plastični delci ali izdelki. In čeprav si najbrž življenja brez plastike res ne moremo predstavljati, bo to precej težje, tudi če bo te vse več. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Končna postaja: morje?, ki osvetljuje problematiko plastičnih odpadkov, ki končajo v morju. Pripravil jo je Muzej za oblikovanje Zürich, partnerji razstave pa so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in Baltskem morju.


16.12.2016

Smooth – Največji slovenski izvoznik Drum ‘n’ Bassa!

Pri desetih letih je v glasbeni šoli začutil toplino klavirskih tipk, sledile so osnove igranja kitare in usodna D’n’B zabava, kjer se je Luka Per prvič srečal z omenjenim elektronskim podžanrom.


10.12.2016

Revščina in spol

10. december je mednarodni dan človekovih pravic, in dan, ko se končuje 16-dnevna evropska kampanja proti nasilju nad ženskami. Prihodnje leto bo Evropska komisija namenila osveščanju proti nasilju nad ženskami. Nasilje, ki se v Evropi še vedno vse preveč tolerira. Evropski inštitut za enakost med spoloma je ob tej priložnosti pripravil nekaj podatkov o tem, koliko nas takšno nasilje stane, ker morda nas bo prej zaskrbelo ob stroških kot ob dejstvu, da vsaka tretja ženska v Evropi doživi eno od oblik spolnega in drugega nasilja v svojem življenju. Sicer pa v naslednjih minutah na Valu 202 najprej nekaj besed o raziskavi Revščina in spol, ki jo je konec novembra v Bratislavi predstavil prav ta Evropski inštitut za enakost med spoloma.


10.12.2016

Marko Tomaš

Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.


01.12.2016

ŠAHOVSKI PODKAST: Zakaj je Carlsen ubranil naslov svetovnega prvaka

Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.


30.11.2016

Vpliv glasbe na potrošnjo

Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.


22.11.2016

INTERVJU: Asaf Avidan

Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.


19.11.2016

Kje so naši tolarji?

Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.


16.11.2016

Cohenove zadnje besede

Zadnje besede glasbenika in poeta Leonarda Cohena.


28.10.2016

Atomski fizik Moreno Veloso poje uspavanke

Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.


18.10.2016

Miti o razgledanosti

Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.


14.10.2016

Jezik nogometašev

V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!


12.10.2016

Tomi M. predstavi prvi vinil Siddharte

Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.


11.10.2016

Zakaj smo neprijazni do prodajalk? #nebuloze

Miha Šalehar s poslušalci o odnosu do prodajalk.


07.10.2016

Jezikanje: krajevna imena

Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.


05.10.2016

Napoved Izštekanih 10

Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.


03.10.2016

Svit Komel, diamantni maturant

Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.


Stran 86 od 127
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov