Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss "Fant, pobratim smrti") in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss “Fant, pobratim smrti”) in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
“Pri nas se je govorilo, kako je letina gob po nesreči v Černobilu neverjetno obilna. Na prizorišču smo si nekaj mesecev po nesreči ogledovali javor, ki je imel tako velike liste kot tobak. Hrast je imel neenakomerne liste, nekateri so bili petkrat večji od drugih.”
Novinar Marjan Jerman o obisku Černobila
Anatolij Rižov je nastopil v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss Fant, pobratim smrti. Tolja je bil sicer prvič v Sloveniji že leta 1991, ko je bil star osem let. Skupaj s 100 otroki iz Ovruča, mesta 70 kilometrov od Černobila, je pripotoval v Ljubljano, a moral nazaj domov predčasno, saj se je ravno začela osamosvojitvena vojna.
Drugič se je Tolja v Slovenijo vrnil 20 let pozneje, na predstavitev drugega dela filma, v katerem je predstavljena tudi njegova zgodba. To je seveda zgodba, ki jo je zelo zaznamovala tragedija v bližnjem Černobilu. Čeprav je bil Tolja takrat star šele 5 let, se spomni, da nihče o nesreči ni vedel ničesar
Še nekaj dni po nesreči so v Ovruču priredili koncert ter vsakoletno parado mimo Leninovega spomenika, je pripovedal Rižov, ki je bil leta 2012 gost Marka Vrbiča v oddaji Evropa osebno.
Tolja pravi, da je njegova družina 30 let po tragediji lahko srečna, saj nihče ni resneje zbolel. Mama ima povečano ščitnico, a to je za ženske v tistem delu Ukrajine postalo normalno. Sam zdravstvenih težav doslej ni imel; radiaciji je bil najbolj izpostavljen med svojim desetletnim službovanjem v vojski, ko je na kontaminiranih ozemljih s kolegi meril stopnjo radiacije. In za to dobil mesečni dodatek k plači – 20 centov. Za kar v Ovruču lahko dobiš le kavo.
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss "Fant, pobratim smrti") in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
Nesreča v jedrski elektrarni se je zgodila 26. aprila 1986, ob 1.23 zjutraj, ko je verižna reakcija v sredici 4. reaktorja ušla izpod nadzora. Ogromna eksplozija v obliki ognjene krogle je uničila zgornjo zaščitno plast reaktorja, zgrajeno iz masivnega jekla in betona. Grafitno plast je zajel požar, sredica pa se je začela taliti …
O posledicah nesreče govorijo: Anatolij Rižov (nastopil je v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss “Fant, pobratim smrti”) in novinarja Radia Slovenija Marjan Jerman (v Černobilu je bil kmalu po nesreči) in Peter Močnik (območje je obiskal pred nekaj tedni).
“Pri nas se je govorilo, kako je letina gob po nesreči v Černobilu neverjetno obilna. Na prizorišču smo si nekaj mesecev po nesreči ogledovali javor, ki je imel tako velike liste kot tobak. Hrast je imel neenakomerne liste, nekateri so bili petkrat večji od drugih.”
Novinar Marjan Jerman o obisku Černobila
Anatolij Rižov je nastopil v dveh dokumentarnih filmih Maje Weiss Fant, pobratim smrti. Tolja je bil sicer prvič v Sloveniji že leta 1991, ko je bil star osem let. Skupaj s 100 otroki iz Ovruča, mesta 70 kilometrov od Černobila, je pripotoval v Ljubljano, a moral nazaj domov predčasno, saj se je ravno začela osamosvojitvena vojna.
Drugič se je Tolja v Slovenijo vrnil 20 let pozneje, na predstavitev drugega dela filma, v katerem je predstavljena tudi njegova zgodba. To je seveda zgodba, ki jo je zelo zaznamovala tragedija v bližnjem Černobilu. Čeprav je bil Tolja takrat star šele 5 let, se spomni, da nihče o nesreči ni vedel ničesar
Še nekaj dni po nesreči so v Ovruču priredili koncert ter vsakoletno parado mimo Leninovega spomenika, je pripovedal Rižov, ki je bil leta 2012 gost Marka Vrbiča v oddaji Evropa osebno.
Tolja pravi, da je njegova družina 30 let po tragediji lahko srečna, saj nihče ni resneje zbolel. Mama ima povečano ščitnico, a to je za ženske v tistem delu Ukrajine postalo normalno. Sam zdravstvenih težav doslej ni imel; radiaciji je bil najbolj izpostavljen med svojim desetletnim službovanjem v vojski, ko je na kontaminiranih ozemljih s kolegi meril stopnjo radiacije. In za to dobil mesečni dodatek k plači – 20 centov. Za kar v Ovruču lahko dobiš le kavo.
V začetku sedemdesetih let so krajani na Bizeljskem sami začeli graditi vodovod in ga z leti, glede na potrebe, tudi širili, tako da je danes na lokalno omrežje priključenih že okoli tisoč uporabnikov. Vodovod je do nedavnega upravljala Krajevna skupnost, ki se je izkazala kot dober upravljalec. Zdaj pa je omrežje zadišalo občini, ki si ga je kljub nasprotovanju krajanov – lastnikov enostavno prilastila.
Na tokratni dobrodelni dražbi Vala 202 duet 2Cellos projektu Botrstvo v Sloveniji podarja dva loka za violončelo, s katerima sta Luka in Stjepan preigrala številne skladbe in na katera sta, kot pravita, zelo navezana. Celoten izkupiček dražbe bo brez odbitkov namenjen spodbujanju glasbenih talentov otrok iz projekta Botrstvo.
S slovenskim reprezentantom in igralcem Miami Heat se je pogovarjal Franci Pavšer.
ob Dylan je končno sprejel Nobelovo nagrado za književnost. To ni spomin na prvi april, ameriški roker, ki je bil za Nobelovega nagrajaneca razglašen oktobra lani, je svojo diplomo in medaljo, potem ko se uradne podelitve ni udeležil, sprejel na zasebni slovenosti v Stockholmu v družbi dvanajstih članov akademije.
Aleksander Iskra je živi detektor za laži. Kako prepozna tihotapca in lažnivca, kaj bi storil z Martinom Krpanom danes in zakaj je zagovornik resnice v pogovoru na Valu 202!
Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija je tudi letos pred kulturnim praznikom predstavilo stanje na področju nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, predvsem ob dejstvu, da Ministrstvo za kulturo pripravlja nov kulturni model. Ob tej priložnosti se je Nataša štefe pogovarjala z Jurijem Krpanom, umetniškim vodjem Galerije Kapelica ter tudi članom upravnega odbora Društva asociacija.
Martin Rees, kozmolog in astrofizik, ki kot lord sedi tudi v zgornjem domu britanskega parlamenta, je bil več let tudi predsednik britanske Kraljeve družbe. Pogosto je premikal meje tega, kaj sodi v znanost. Po prepričanju je ateist, vendar s precej spoštovanja do religije, zaradi česar si je zaslužil kar nekaj očitkov. Zakaj verjame v obstoj multiverzuma, zakaj se boji znanstvenega napredka in kam v našem vesolju bi najraje potoval?
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Toda, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
Ta konec tedna bo v Mariboru že 53. Zlata lisica, ki za Maribor ni le postojanka v karavani smučarskega pokala v alpskem smučanju, ampak je z leti postala nepogrešljiv del identitete mesta in njenih prebivalcev. Pred valovski mikrofon smo ujeli tri, ki so jo spremljali vsak po svoje – Smiljana Pušenjaka, ki je bil kar nekaj let uradni fotograf lisice, Igorja Irgoliča – Furgulo, ki je mestni posebnež in zbiralec, in pa etnologinjo in poznavalko mesta Jernejo Ferlež.
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Za post-praznično vzdušje hranimo še reportažo kolegice Maje Ratej iz cernovskih hodnikov. Torej, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
V petkovem jutranjem žuru v slovo letu 2016 so Miha, Tadej, Mitja in Andrej s poslušalci izbrali alternativno ime meseca decembra, tistega, ki je najbolj odstopal od sicer prevladujočih praks v prazničnem času. To je Silvan Brglez, kovinar z Vranskega, ki je na Facebooku dokazal, da se tudi z nižjo plačo da preživeti praznike v slogu srednjega razreda. Za vsega 99 evrov si je okrog hiše napeljal 179 metrov novoletih lučk, obdaril vse sorodnike, v hladilnik pa zložil nadstandardno količino tatarskega, francoske, kokakole in majoneze. Za nameček je na kuponku uplenil še razvajanje za dva v Atomskih toplicah. Pravi, da je trik v pravi kombinatoriki Alibabe, kuponov, kartic in skrbnega spremljanja akcij.
Petek. Zadnji v letu 2016. Na Valu 202 so igrali Mi2, govorili pa štirje voditelji: Miha, Tadej, Mitja in Andrej.
Neveljaven email naslov
