Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
“Ta pravljica za odrasle, kot jo poimenuje Anuška Delić, se mi zdi super za počitniško čtivo, ker te res potegne v dogajanje.”
Mesto sanjajočih knjig je že tretje delo iz serije knjig o fantazijski deželi Zamoniji. To deželo poznamo iz dela 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca (2000) ter Moersovega drugega romana Rumo & Čudeži v temi (2009).
“Odlična za ležerno branje, ki pa ni pogrošno. Odličen roman, zgodba čisto prevzame, na trenutke strašljiva, zelo zabavna, čisti užitek za branje.”
Zgodba reptila, kot mu reče Anuška – lintverna Blagoradu Basnodolskega nas popelje na pot skozi mesto sanjajočih knjig Bukvane, v katerem mrgoli nenavadnih bitij in prigod. Avtor svoja dela ilustrira sam in tudi zato knjiga pritegne.
“Prevod je odličen.”
Knjigo je mojstrsko prevedla Stana Anželj.
“Je kar »špeh«, čez 400 strani ima. Jaz sem jo prebrala na dušek, no 450 strani na dušek pomeni branje več dni.”
“Seveda je prostor tudi za razmišljanje saj vsebuje veliko referenc na avtorje književnosti in literarne teorije. Vredno jo bo še enkrat prebrati.”
Tako kot je vredno še enkrat prebrati novinarsko raziskovalno delo Anuške Delić. V zadnjem času je razkrivala panamske dokumente, hobotnice ter skrite mreže očitno ujetih vidnejših nosilcev moči v naši državi ali z njimi tesno povezanimi guruji denarja, ki so na naslov DURS-a pozabili poslati pozdrave iz morja. Velika zgodba in zmaga za novinarstvo se je zgodila ravno z njeno oprostitvijo v sodnem pregonu zaradi domnevne objave tajnih podatkov Sove.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
“Ta pravljica za odrasle, kot jo poimenuje Anuška Delić, se mi zdi super za počitniško čtivo, ker te res potegne v dogajanje.”
Mesto sanjajočih knjig je že tretje delo iz serije knjig o fantazijski deželi Zamoniji. To deželo poznamo iz dela 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca (2000) ter Moersovega drugega romana Rumo & Čudeži v temi (2009).
“Odlična za ležerno branje, ki pa ni pogrošno. Odličen roman, zgodba čisto prevzame, na trenutke strašljiva, zelo zabavna, čisti užitek za branje.”
Zgodba reptila, kot mu reče Anuška – lintverna Blagoradu Basnodolskega nas popelje na pot skozi mesto sanjajočih knjig Bukvane, v katerem mrgoli nenavadnih bitij in prigod. Avtor svoja dela ilustrira sam in tudi zato knjiga pritegne.
“Prevod je odličen.”
Knjigo je mojstrsko prevedla Stana Anželj.
“Je kar »špeh«, čez 400 strani ima. Jaz sem jo prebrala na dušek, no 450 strani na dušek pomeni branje več dni.”
“Seveda je prostor tudi za razmišljanje saj vsebuje veliko referenc na avtorje književnosti in literarne teorije. Vredno jo bo še enkrat prebrati.”
Tako kot je vredno še enkrat prebrati novinarsko raziskovalno delo Anuške Delić. V zadnjem času je razkrivala panamske dokumente, hobotnice ter skrite mreže očitno ujetih vidnejših nosilcev moči v naši državi ali z njimi tesno povezanimi guruji denarja, ki so na naslov DURS-a pozabili poslati pozdrave iz morja. Velika zgodba in zmaga za novinarstvo se je zgodila ravno z njeno oprostitvijo v sodnem pregonu zaradi domnevne objave tajnih podatkov Sove.
V soboto, 1. marca, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopila Angelique Kidjo. Nova Mama Afrika, kakor jo tudi imenujejo, bo poleg svoje zadnje plošče Eve, izšla je konec januarja, predstavila tudi večino ostalih uspešnic.
Dva smučarska skakalca sta v zgodovini olimpijskih iger zmagala na obeh posamičnih tekmah. Simon Ammann je bil za konkurenco premočen v Vancouvru in Salt Lake Cityu, štiri zlate medalje pa ima tudi najuspešnejši skakalec v zgodovini Matti Nyk?nen.
O največji nagradi, ki so jo slovenski arhitekti kadarkoli doslej dosegli v svetu.
Neveljaven email naslov