Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
“Ta pravljica za odrasle, kot jo poimenuje Anuška Delić, se mi zdi super za počitniško čtivo, ker te res potegne v dogajanje.”
Mesto sanjajočih knjig je že tretje delo iz serije knjig o fantazijski deželi Zamoniji. To deželo poznamo iz dela 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca (2000) ter Moersovega drugega romana Rumo & Čudeži v temi (2009).
“Odlična za ležerno branje, ki pa ni pogrošno. Odličen roman, zgodba čisto prevzame, na trenutke strašljiva, zelo zabavna, čisti užitek za branje.”
Zgodba reptila, kot mu reče Anuška – lintverna Blagoradu Basnodolskega nas popelje na pot skozi mesto sanjajočih knjig Bukvane, v katerem mrgoli nenavadnih bitij in prigod. Avtor svoja dela ilustrira sam in tudi zato knjiga pritegne.
“Prevod je odličen.”
Knjigo je mojstrsko prevedla Stana Anželj.
“Je kar »špeh«, čez 400 strani ima. Jaz sem jo prebrala na dušek, no 450 strani na dušek pomeni branje več dni.”
“Seveda je prostor tudi za razmišljanje saj vsebuje veliko referenc na avtorje književnosti in literarne teorije. Vredno jo bo še enkrat prebrati.”
Tako kot je vredno še enkrat prebrati novinarsko raziskovalno delo Anuške Delić. V zadnjem času je razkrivala panamske dokumente, hobotnice ter skrite mreže očitno ujetih vidnejših nosilcev moči v naši državi ali z njimi tesno povezanimi guruji denarja, ki so na naslov DURS-a pozabili poslati pozdrave iz morja. Velika zgodba in zmaga za novinarstvo se je zgodila ravno z njeno oprostitvijo v sodnem pregonu zaradi domnevne objave tajnih podatkov Sove.
Anuška Delič priporoča knjigo Mesto Sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa.
Anuška Delić ne bi bila Anuška, če se ne bi poglobila v vrstice ene debelejših knjig. Za branje v viseči mreži priporoča delo nemškega mladinskega pisatelja in karikaturista avtorja Walterja Moersa: Mesto sanjajočih knjig.
“Ta pravljica za odrasle, kot jo poimenuje Anuška Delić, se mi zdi super za počitniško čtivo, ker te res potegne v dogajanje.”
Mesto sanjajočih knjig je že tretje delo iz serije knjig o fantazijski deželi Zamoniji. To deželo poznamo iz dela 13 ½ življenj kapitana Sinjedlakca (2000) ter Moersovega drugega romana Rumo & Čudeži v temi (2009).
“Odlična za ležerno branje, ki pa ni pogrošno. Odličen roman, zgodba čisto prevzame, na trenutke strašljiva, zelo zabavna, čisti užitek za branje.”
Zgodba reptila, kot mu reče Anuška – lintverna Blagoradu Basnodolskega nas popelje na pot skozi mesto sanjajočih knjig Bukvane, v katerem mrgoli nenavadnih bitij in prigod. Avtor svoja dela ilustrira sam in tudi zato knjiga pritegne.
“Prevod je odličen.”
Knjigo je mojstrsko prevedla Stana Anželj.
“Je kar »špeh«, čez 400 strani ima. Jaz sem jo prebrala na dušek, no 450 strani na dušek pomeni branje več dni.”
“Seveda je prostor tudi za razmišljanje saj vsebuje veliko referenc na avtorje književnosti in literarne teorije. Vredno jo bo še enkrat prebrati.”
Tako kot je vredno še enkrat prebrati novinarsko raziskovalno delo Anuške Delić. V zadnjem času je razkrivala panamske dokumente, hobotnice ter skrite mreže očitno ujetih vidnejših nosilcev moči v naši državi ali z njimi tesno povezanimi guruji denarja, ki so na naslov DURS-a pozabili poslati pozdrave iz morja. Velika zgodba in zmaga za novinarstvo se je zgodila ravno z njeno oprostitvijo v sodnem pregonu zaradi domnevne objave tajnih podatkov Sove.
Mihi se je v torkovem jutru pogovarjal z vsemi, ki imajo izkušnje z zavarovanjem parkirišča z gajbico. Ta je lahko še posebej priročna, če ste s svojega parkirnega mesta pravkar očistili sneg.
Katera je tista naj stvar, ki se nam je zgodila v letu 2014, in kdo je zanjo kriv? #nebuloze
Mihi je s poslušalci debatiral o najbolj vročem artiklu teh praznikov, predsednikovem koledarju.
Trenutno so Raggalution edini aktivni predstavniki rasta ritmov na domačih tleh. Četudi brez konkurence pa zasedba z ljubeznijo do reggae glasbe vse od začetkov leta 2011 ustvarja kvalitetno avtorsko glasbo.
Kolikokrat letno perete avto? Ali velja pregovor, čisti avto, čista duša? In kakšne so povezave med čistim avtomobilom in urejenostjo stanovanja? Z Mihijem v povsem normalnem torkovem jutru.
Lani so praznovali 20 let, v katerih so se od začetnih punk pop akordov preko vseh mogočih stilov od metala, rapa, hip-hopa, jazza prekalili v danes virtuozno kitarsko rock zasedbo.
Mihi je zjutraj spraševal, zakaj ljudje ne uporabljajo smernike med vožnjo? Gre tudi vam to na živce? Je to ena izmed tipičnih slovenskih lastnosti - zakaj bi uporabljal smernike, saj te uporabljajo samo kurjaste babe in pusiji?
Mihi se je z gosti zjutraj pogovarjal o popustništvu, slovenskem nacionalnem športu. Nakupovalno-zabavnem festivalu se je namreč zdaj pridružil še "črni petek", noč popustov.
Mihi je s poslušalci debatiral o najbolj sočni podalpski zgodbi letošnjega novembra - pravljici o ravnatelju, učiteljici matematike in ustnemu izpitu.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja.V drugi tretjini Drugega vala smo preleteli čez novo ploščo skupine Melvins. Seznanili smo se še z novim imenom newyorškega podzemlja, s skupino PC Worship. V tretjem delu predstavljamo album Lament berlinskih prvakov poetičnega hrupa, Einstürzende Neubauten, sledi še kruner Scott Walker, ki se je za album Soused spečal z drone metalci Sunn O))).
Blu.sine je 5-članski kvintet iz Ljubljane, ki z združevanjem vplivov avantgardne umetnosti, všečne pop kulture in lastnih idej tke kolaž preteklosti in sedanjosti v avtorski glasbi ter suvereno zapolnjuje vrzel na področju trip hopa pri nas.
Kaj ljudi iz pokoja vleče na položaj ministrov? Ali je prišel čas, da v Sloveniji uvedemo gerontokracijo? Na ta vprašanja Mihi iskal odgovore s poslušalci jutrnajih nebuloz.
Happy Ol McWeasel je sedemčlanska štajerska zasedba, ki navdušuje s keltskim punk rockom. Pred dvema letoma so izdali prvenec No Offense, s katerim so letos okužili tudi Japonce ter ga za njihov trg izdali ponovno.
Enostavno, a pazite, ker je pa na koncu past: Ali naj država še plačuje glasbeno šolo?
Neveljaven email naslov