Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Goran Lukić

10.08.2016

Svetovalnici za migrante imajo poleti še več dela kot sicer. K njim prihajajo izkoriščani in izgoreli delavci, migranti, prosilci za azil, tujci, ki imajo težave s togo administracijo. Goran Lukić poudarja, da je v svetovalnici član vedno na prvem mestu.

"V Sloveniji imamo dva trga dela. Eden spoštuje delovno zakonodajo, drugi pa jo ignorira. Ta prepad je vse večji in bo še huje."

Svetovalnica za migrante je društvo, zagovorniška in članska organizacija, v kateri je, kot pravi Goran Lukić, član na prvem mestu. Svoje delovanje financirajo s članarinami in z donacijami.

Poletje se pri njih nič ne pozna, telefoni zvonijo, k njim ne prihajajo le ekonomski migranti, temveč tudi prosilci za azil, ki imajo težave s postopkom, tujci, ki so padli v kolesje administracije in imajo probleme pri pridobivanju dokumentacije. “Težave se poglabljajo in širijo,” razlaga Lukić. Na drugi strani pa so institucije zelo okorne.

“Ko opozoriš na težavo, je prvi refleks institucije, da te prepričuje, kako težave ni. Ustanove v Sloveniji nimajo stališč, imajo le izvedbeno funkcijo nekega organa, ki je nad njimi.”

Kaj potem delajo, se sprašuje Goran Lukić: “Predstavljajte si migranta, ki pride v Slovenijo. Pošiljajo ga na zavod za zdravstveno zavarovanje, pa na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa na inšpektorat za delo in na tožilstvo. Saj ne ve več, kdo ga zafrkava.”

Zakaj je zapustil “varno sindikalistično službo”?

“Pričakoval sem, da se bo organizacija, kjer sem bil v službi, spreminjala, a je, na žalost, pogosto prevladala inercija. Zato smo začeli to zgodbo s Svetovalnico za migrante in niti trenutek ne obžalujem te svoje odločitve.”

Kaj se dogaja na slovenskem trgu dela?

V Sloveniji imamo dva trga dela. Eden spoštuje delovno zakonodajo, drugi pa jo ignorira. Ta prepad je vse večji in bo še huje. Nisem optimist. Če se država ne bo zganila, bodo ta prostor zavzeli tisti delodajalci, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje.” Ko delavcu rečejo, da bi moral prijaviti, tožiti delodajalca, ki jih izkorišča, ki krši njihove pravice, kakšna je reakcija?

“Nekateri najprej kar zamrznejo. Povemo mu, da ta delodajalec živi od njegovega dela, si kupuje svoje bmw-je od plače, ki je delavec nima. Zdaj naj se pa odloči, ali bo skrbel za njegovo ali za svojo družino. Če mu daš vedeti, da si delavec, ki ima pravice, ne pa enota za izkoriščanje, te bo primoran tako dojemati.”

Kaj pa misli o najrazličnejših nacionalnih, evropskih projektih, povezanih z migranti?

“Ti projekti so zelo popularni, a do kam si upajo? Do politično korektnih plakatov, na katerih se vsi objemajo z eksotičnimi tujci, da bi pa financirali zagovorništvo, to pa ne. Država se raje umakne. Ne bo dajala javnega denarja, da se potem javne institucije toži …”

“V tem delu uživam. Pomembne so mi male zmage, ki so v resnici velike zmage.”

Daljša različica pogovora:

*pogovor v celoti


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Goran Lukić

10.08.2016

Svetovalnici za migrante imajo poleti še več dela kot sicer. K njim prihajajo izkoriščani in izgoreli delavci, migranti, prosilci za azil, tujci, ki imajo težave s togo administracijo. Goran Lukić poudarja, da je v svetovalnici član vedno na prvem mestu.

"V Sloveniji imamo dva trga dela. Eden spoštuje delovno zakonodajo, drugi pa jo ignorira. Ta prepad je vse večji in bo še huje."

Svetovalnica za migrante je društvo, zagovorniška in članska organizacija, v kateri je, kot pravi Goran Lukić, član na prvem mestu. Svoje delovanje financirajo s članarinami in z donacijami.

Poletje se pri njih nič ne pozna, telefoni zvonijo, k njim ne prihajajo le ekonomski migranti, temveč tudi prosilci za azil, ki imajo težave s postopkom, tujci, ki so padli v kolesje administracije in imajo probleme pri pridobivanju dokumentacije. “Težave se poglabljajo in širijo,” razlaga Lukić. Na drugi strani pa so institucije zelo okorne.

“Ko opozoriš na težavo, je prvi refleks institucije, da te prepričuje, kako težave ni. Ustanove v Sloveniji nimajo stališč, imajo le izvedbeno funkcijo nekega organa, ki je nad njimi.”

Kaj potem delajo, se sprašuje Goran Lukić: “Predstavljajte si migranta, ki pride v Slovenijo. Pošiljajo ga na zavod za zdravstveno zavarovanje, pa na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa na inšpektorat za delo in na tožilstvo. Saj ne ve več, kdo ga zafrkava.”

Zakaj je zapustil “varno sindikalistično službo”?

“Pričakoval sem, da se bo organizacija, kjer sem bil v službi, spreminjala, a je, na žalost, pogosto prevladala inercija. Zato smo začeli to zgodbo s Svetovalnico za migrante in niti trenutek ne obžalujem te svoje odločitve.”

Kaj se dogaja na slovenskem trgu dela?

V Sloveniji imamo dva trga dela. Eden spoštuje delovno zakonodajo, drugi pa jo ignorira. Ta prepad je vse večji in bo še huje. Nisem optimist. Če se država ne bo zganila, bodo ta prostor zavzeli tisti delodajalci, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje.” Ko delavcu rečejo, da bi moral prijaviti, tožiti delodajalca, ki jih izkorišča, ki krši njihove pravice, kakšna je reakcija?

“Nekateri najprej kar zamrznejo. Povemo mu, da ta delodajalec živi od njegovega dela, si kupuje svoje bmw-je od plače, ki je delavec nima. Zdaj naj se pa odloči, ali bo skrbel za njegovo ali za svojo družino. Če mu daš vedeti, da si delavec, ki ima pravice, ne pa enota za izkoriščanje, te bo primoran tako dojemati.”

Kaj pa misli o najrazličnejših nacionalnih, evropskih projektih, povezanih z migranti?

“Ti projekti so zelo popularni, a do kam si upajo? Do politično korektnih plakatov, na katerih se vsi objemajo z eksotičnimi tujci, da bi pa financirali zagovorništvo, to pa ne. Država se raje umakne. Ne bo dajala javnega denarja, da se potem javne institucije toži …”

“V tem delu uživam. Pomembne so mi male zmage, ki so v resnici velike zmage.”

Daljša različica pogovora:

*pogovor v celoti


06.09.2016

Ožigosano 026

EMPIRE OF THE SUN - HIGH AND LOW SHURA - WHAT HAPPENED TO US 04:09 IZZY BIZU - WHITE TIGER IZZY BIZU - SKINNY THE TALLEST MAN ON EARTH - RIVERS BANKS & STEELZ - GIANT WILD BEASTS - BIG CAT PLACEBO - JESUS' SON TWO DOOR CINEMA CLUB -BAD DECISIONS JAMES VINCENT MCMORROW - BREAKING HEARTS JAMES VINCENT MCMORROW - GOLD JAMES VINCENT MCMORROW - RISING WATER FOALS - ALBATROSS THE MACCABEES - SOMETHING LIKE HAPPINESS JIMMY EAT WORLD - SURE AND CERTAIN THE TEMPER TRAP - SUMMER'S ALMOST GONE SKINSHAPE - SUMMER INGRID MICHAELSON - STILL THE ONE SLOW CLUB - REBECCA CASANOVA BON IVER - "33 "GOD" FRANCIS AND THE LIGHTS FEAT. BON IVER - FRIENDS LIV DAWSON - STILL YUMI ZOUMA - KEEP IT CLOSE TO ME JARRYD JAMES FEAT. BROODS - 1000X BILLIE MARTEN – LIONHEARTED


06.09.2016

Knjižni namig: Nina Pušlar

Priporoča avtobiografijo Erica Claptona.


06.09.2016

Brezskrbno otroštvo ali ...?

Ali še kdo prakticira format klasičnega otroštva, takega blago nenadzorovanega, z žogo, frendi, fračo, enim res dobrim farajcajgom in rabutanjem ter stavkom, "do večerje bodi doma", ali je treba tudi otrokov prostočasni urnik, da ne bi ždeli za kompom in telefonom, nabutat z violino, kitajščino, gimnastiko in jogo, skratka z nečim uporabnim?


05.09.2016

žiga novak knjižni namig

Priporoča avdio knjigo: Noel Janis- Norton- Calmer, easier happier parenting


05.09.2016

Knjižni namig: Žiga Novak

Žiga Novak priporoča avdio knjigo Noel Janis -Norton: Calmer easier happier parenting


02.09.2016

Knjižni namig: Neža Pavlin

Neža Pavlin priproča dela Nejca Gazvode in Vesne Milek


01.09.2016

Knjižni namig: Janja Viher

Janja Viher priporoča knjigo Ekonomija dobrega in zla


31.08.2016

Knjižni namig: Tomi Purič

Tomi Purić priporoča avtobiografijo Billyja Idola


30.08.2016

Ožigosano 025

BANKS - FUCK WITH MYSELF BANKS - GEMINI FEED BANKS - MIND GAMES HONNE - WARM ON A COLD NIGHT BLOOD ORANGE - BUT YOU WHITE LIES - TAKE IT OUT ON ME BLOSSOMS - HONEY SWEET BEAR'S DEN - AULD WIVES WARPAINT - NEW SONG TORUL - SAVIOUR OF LOVE PHANTOGRAM - YOU DON'T GET ME HIGH ANYMORE AURORA - I WENT TOO FAR JONES - MELT LIV DAWSON - TAPESTRY GLASS ANIMALS - YOUTH TWO DOOR CINEMA CLUB - ARE WE READY? (WRECK) SLOTFACE - TAKE ME DANCING CRYSTAL FIGHTERS - ALL NIGHT THE NAKED AND FAMOUS - HIGHER SWEVEN - WAY AWAY SWEVEN - FINGERTIPS BON IVER - DEATH BREAST MABEL - THINKING OF YOU ALESSIA CARA - SCARS TO YOUR BEAUTIFUL RAYE - DISTRACTION NAO - GIRLFRIEND


30.08.2016

Knjižni namig: Nino Batagelj

Nino Batagelj izbere knjigo To sem jaz Zlatan Ibrahimović


30.08.2016

Knjižni namig: Nino Batagelj

Nino Batagelj ima neizmeren smisel za humor. Vsaj pred, med in po snemanju tega pogovora za knjižni namig sem se nasmejala do solz, pa čeprav je iz njegovih ust padla tudi kaka črna šala na svoj račun. Zakaj? Ker je osemindvajset letni Nino pred leti utrpel poškodbo hrbtenice, postal tetraplegik in pristal na “okroglih nogah”, ki zdaj ne rolkajo več, temveč vozičkajo po rampi.


30.08.2016

NEBULOZE 30. 8.

Nebuloze o lenobi in spretnem lenarjenju na delovnem mestu.


24.08.2016

Knjižni namig:Seku Mady Conde

Seku Mady Conde v branje priporoča afriški ep Sundžata.


27.08.2016

Pisalno pohištvo na slovenskem

Ob stavku Zgodbe o lepoti, moči in vrednotah morda le redko kdo pomisli na pisalno mizo. V času, ko večina izmed nas presedi večji del delovnika ob dolgočasno grajenih generičnih pisalnikih, si je to težko predstavljati. A pisalne mize so v zgodovini včasih predstavljale trezor meščanske hiše, statusni oblikovalski simbol in imele so tudi veliko večjo umetniško vrednost kot danes. Pisalno pohištvo na Slovenskem je razstava, ki bo še do konca oktobra na ogled v Narodnem muzeju Slovenije.


24.08.2016

Knjižni namig: dr.Marjetka Conradi

doc.dr.Marjetka Conradi priproča knjigo Tima Krabbeja- Kolesar (The rider)


23.08.2016

Knjižni namig: Linnea Wartiovaara

Priporoča v branje knjigo One day


24.08.2016

Knjižni namig: Linnea Wartiovaara

Linnea Wartiovaara, devetnajstletna srednješolka iz Finske, se je s prijateljico letos odpravila z vozovnico “Interail” na pot po Evropi. Ena od njunih prvih postaj je bila Ljubljana, ki sta jo spoznavali z “občutkom in počasi”. Ujeli smo ju v parku Tivoli, med ležernim prebiranjem študijske literature in knjige Davida Nichollsa: One day.


Stran 86 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov