Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom »Zunaj laboratorija: revolucija v »naredi sam« znanosti« – gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, predstavlja zgodbe ljudi, ki odpirajo znanstvene raziskave javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
V ljubljanskem Tehnološkem parku so odprli razstavo z naslovom Zunaj laboratorija: revolucija v 'naredi sam' znanosti
Gre za mednarodni projekt Sparks, v katerega je vključena tudi Hiša eksperimentov. Razstava, ki bo potovala po vseh članicah Unije, prinaša zgodbe ljudi, ki znanstvene raziskave predstavljajo javnosti in jih iz poklicnih laboratorijev usmerjajo v domove, delavnice in na dvorišča.
Vse več “naredi sam” znanstvenikov po svetu izpopolnjuje, eksperimentira in izumlja: od ljudi, ki izdelujejo lastne medicinske pripomočke za obvladovanje sladkorne bolezni, s pomočjo javnosti sledijo potovanju komarjev, do skupin, ki na lastno pest merijo onesnaževanje. Ena takih izumiteljic je Sara Riggare, ki so ji pri 32. letih, le nekaj mesecev po rojstvu njene hčerke, diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Sara je razvila vrsto aplikacij, s katerimi je skušala nadzorovati napredovanje bolezni. S pomočjo mobilnega telefona je zelo natančno spremljala odziv svojega telesa na odmerjanje zdravil in ugotovila, da so ji zdravniki odmerjanje zdravil predpisovali narobe.
“Kombinacije zdravil učinkujejo različno, pri čemer je ključen čas njihovega odmerjanja. Ne glede na to, kar mi je svetoval zdravnik, sem zelo natančno preverjala, kdaj mi katero zdravilo najbolj pomaga. In izkazalo se je za zelo koristno.” – Sara Riggare
Sarino zgodbo in podobne lahko najdete na portalu Patient Innovation, ki se tudi predstavlja na razstavi. Zasnovala sta ga Portugalca Helena Canhão in Pedro Oliveira.
“Portal smo zagnali pred dvema letoma in pol. Od takrat smo prejeli že več kot 1200 novih zamisli bolnikov, ki so si skušali inovativno pomagati, približno 600 smo jih tudi potrdili. Izume so nam poslali iz več kot 40 držav, sicer pa našo platformo uporablja več tisoč uporabnikov. Številni so nam pisali, da smo jim pomagali.” – Pedro Oliveira
Najprej so opravili raziskavo in poklicali približno 500 bolnikov na Portugalskem ter preverili, ali so zaradi svoje bolezni izumili kaj, kar jim pomaga. Izkazalo se je, da je že desetina vprašanih izumila kaj za lajšanje tegob svoje bolezni: “Pri tem pa smo ugotovili še nekaj – teh inovacij ni nihče poznal, nihče jih ni delil.”
Ob inovacijah s področja medicine pa razstava v Tehnološkem parku opozarja tudi na novo vrsto znanosti, ki se poraja v garažah in kletnih prostorih in v katero je angažirano vpletena širša javnost. “Naredi sam biologija” je vse večje javno gibanje, v njegovem osrčju so novi laboratoriji, kjer se lahko kdorkoli nauči osnov biologije in sam izvaja eksperimente. Eden takih je Open Wetlab v Amsterdamu, kjer deluje Lucas Evers.
“Naš cilj je demokratizacija laboratorijske opreme za široko uporabo. To pomeni, da se lahko novo znanje poraja tudi zunaj akademskih krogov, to pa spodbuja novo povezovanje javnosti.” – Lucas Evers
Kot pravi Lucas, so si sami sestavili mikroskope, centrifuge, inkubatorje in sprektrometre. Povezujejo več tisoč ljudi, njihov cilj pa je iskanje novih antibiotikov: “Za zdaj še nismo odkrili novega antibiotika. A to ni naš glavni namen. V javnosti želimo povečati zavedanje, da odkrivanje novih antibiotikov ni le stvar velikih farmacevtskih družb. Bakterijska odpornost in iskanje rešitev zanjo je tudi izziv širše družbe.”
Razstava v Tehnološkem parku bo odprta do 27. septembra. Slovenski primer dobre prakse lahko preizkusite v prostorih Hiše eksperimentov, na Trubarjevi v Ljubljani, kjer bodo ob tem gostili tudi več mini Značajev znanosti.
V času pandemije smo ugotovili, kako pomembno je imeti močno javno radiotelevizijo, zato je filozofinjo dr. Renato Salecl predlog nove medijske zakonodaje in izjemno kratek rok za javno razpravo zelo negativno presenetil
V času pandemije smo ugotovili, kako pomembno je imeti močno javno radiotelevizijo, zato je filozofinjo dr. Renato Salecl predlog nove medijske zakonodaje in izjemno kratek rok za javno razpravo zelo negativno presenetil.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl o trenutnem položaju medijev v Sloveniji, vlogi javnega servisa in predlaganih spremembah medijskih zakonov.
Dobrodelni koncert, ki se je zapisal v zgodovino popularne kulture, so spremljali v več kot 150 državah. Tudi na našem radiu, med voditelji prenosa je bil Dragan Bulič. "Dogodek mi bo ostal v trajnem spominu. Do takrat se kaj takega ni zgodilo, da bi ves svet hkrati gledal kaj takega. Zbrala so se res imena, ki so v tistem času nekaj pomenila. Noben ni bil iz druge lige." Elton John, The Who, Sting, Status Quo so samo nekatera velika imena, ki so nastopila v Londonu. Med 13. uro popoldne in enajsto zvečer po našem času je vsak bend zaigral nekaj skladb. Phil Collins pa je edini glasbenik, ki je nastopil na obeh prizoriščih. Zaradi časovne razlike je to bilo izvedljivo. Najprej je popoldne nastopil v Londonu, potem pa se je usedel na letalo in (po našem času) ob dveh zjutraj nastopil še v Filadelfiji.
Boštjan Noč je na čelu Čebelarske zveze Slovenije že 14 let, letos marca pa je to funkcijo ob ponovni izvolitvi prevzel še za en mandat. Zamisli in predlogov mu tudi za prihodnja 4 leta ne manjka. Ena je tudi ta, da bi bil ves med na tržišču EU-ja kakovosten in sledljiv. Podatek svetovne čebelarske organizacije je, da je na trgu kar 70 odstotkov ponarejenega medu. Pri nas imamo na srečo dober inšpekcijski nadzor in zato takega medu v trgovskih centrih ni veliko. A ne gre samo za stvar ponaredka, pravi Boštjan Noč, med, ki je pridelam za 3 evre ne more imeti prave kvalitete. S svetovnim dnevom čebel se je pri nas sicer povečalo zavedanje ljudi o pomenu čebel, sadimo več medovitih rastlin, v kmetijstvu se uporablja manj umetnih gnojil. Pred kratkim pa je prišla novica, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga ukinitev nacionalne odredbe, s katero je leta 2011 prepovedalo uporabo treh neonikotinoidov, pesticidov nevarnih za čebele, saj da gre za nepotrebno podvajanje nacionalne zakonodaje z evropsko.
Kar koli v življenju počne Metka Damjan, je skoraj vedno vezano na besedo. Je namreč samozaposlena v kulturi in dela kot gledališka lektorica v skoraj vseh slovenskih gledališčih. Ukvarja se tudi s tehniko govora, retoriko in dihom. Kot pravi Metka Damjan, so besede tiste, ki bogatijo njeno delo: »Neodjenljivo brskam po neizrekljivem in poskušam ustvariti izrekljivo.« Njen poletni namig pa sta pravzaprav dve slikanici: Tu blizu živi deklica Ide Mlakar Črnič ter Ujemi mi sinjega medvedka Silvije Šesto
Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe treh medijskih zakonov: o RTV Slovenija, o Slovenski tiskovni agenciji in zakona o medijih. Za javno razpravo je namenilo le 5 dni in to sredi poletja. Koalicijski partnerji se o podpori še niso izrekli. Glede na dogajanje na slovenski medijski sceni, kjer politika sploh ne skriva želje po obvladovanju medijev in javnega mnenja, so predlagani medijski zakoni zagotovo potrebni še bolj pozornega branja in kritičnega pretresa. Komentira dr. Igor Vobič, profesor s Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede.
Konec junija so številne ameriške organizacije pozvale oglaševalce, naj za mesec dni prenehajo oglaševati na platformah v lasti podjetja Facebook. Z bojkotom oglaševanja želijo doseči, da Facebook uvede strožji nadzor nad širjenjem sovražnega govora in lažnih novic. Kako bo bojkot oglaševalcev vplival na prihodnost Facebooka? Lahko družabna omrežja sploh preživijo brez oglaševalcev in ali lahko oglaševalci preživijo brez njih?
Poklicali smo dopisnika Boštjana Anžina o aktualnem stanju protestov v Beogradu. O ugrabitvi protivladnih protestov v Srbiji, policijskem nasilju in odhodu Vučića v Pariz in Bruselj.
Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije, dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik konverzije vojašnice na Metelkovi v kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko. Še vedno je prepričan, da bi bila demilitarizacija realna možnost, ki pa smo jo zamudili in da so danes nujne še bistveno globlje spremembe, kot samo razorožitev.
Aprila 1950 je v Ljubljani začel izhajati časopis Ljudska tehnika, ki je kot glasilo istoimenske organizacije seznanjal bralce o tehničnih dosežkih doma in po svetu. Nekaj let zatem se je preimenoval v revijo Življenje in tehnika, ki odtlej neprekinjeno obvešča bralce o napredku na področju znanosti in tehnike. Doslej je izšlo toliko številk, da sestavljajo - če jih postavimo eno na drugo - več kot 5-metrov visok kup, pravi 'spomenik' slovenski tehnični kulturi torej. Maja Ratej je z odgovornim urednikom revije Matejem Pavličem preletela, kateri tehnološki trendi so zaznamovali posamezna obdobja izhajanja revije in najbolj odmevali v javnosti, več pa tudi o tem, da navkljub obdanosti s tehniko postajamo vse bolj tehnično nepismeni.
V tem tednu je kot vršilec dolžnosti delovanje Zavoda Planica prevzel Franci Petek. Na mestu direktorja je zamenjal Jelka Grosa, ki je zavod vodil od ustanovitve leta 2009. Zavod, ki je bil prvotno ustanovljen za gradnjo novega nordijskega centra, je ob ustanovitvi prevzel tudi večino nalog, ki jih je pred tem opravljal ukinjeni Zavod za šport. Bolj kot menjava na vrhu edine športne institucije, ki je ob pristojnem ministerstvu vsaj delno odvisna od politične volje, je akterje zbodel način menjave.
V Sloveniji smo od prejšnjega tedna bogatejši za nov rezervacijski portal, ki se postavlja kot alternativa in konkurenca uveljavljenim platformam kot sta Booking in Airbnb, vendar se vsaj zaenkrat usmerja zgolj v domačo, slovensko ponudbo turističnih ponudnikov. Posebnost portala je, da lahko že pri ogledu ponudnika na spletu vidimo, ali ta sprejema turistične bone, letošnjo novost za reševanje slovenskega turizma po epidemiji.
Fonolaboratorij ali jezikovni laboratorij je studio, v katerem je programska oprema, ki v kombinaciji z zelo kakovostnimi posnetki govora in izgovorjave posameznih glasov omogoča raziskovanje vsakega glasu in naglasa v slovenščini. Raziskovalci se bodo še posebej osredotočili na snemanje in preučevanje slovenskih narečij, razloži predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Kozma Ahačič.
Raketa Vega s 53 sateliti na krovu, med katerima sta tudi slovenska Nemo-HD in Trisat, je že od četrtka, 18. junija 2020, v stanju pripravljenosti na izstrelitev, a so neugodne vremenske razmere vse do zdaj preprečevale izstrlitev. Konec tega tedna so se vendarle izboljšale, čebo vse po sreči, naj bi bila izstrelitev jutri, torej v nedeljo, 28. 6. 2020, ob 3:51 zjutraj. S tem bo Slovenija dobila svoja prva dva satelita utirjena v orbitah okoli našega planeta. Dogodek predstavlja vrhunec več kot desetletja dolgih prizadevanj dveh ločenih raziskovalnih skupin, ki sta vsaka po svoje razvijali slovensko znanje na področju vesoljskih tehnologij. Z vodji obeh skupin dr. Iztokom Krambergerjem s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru in dr. Tomažem Rodičem iz ljubljanskega Centra odličnosti Vesolje-SI se je pogovarjala Maja Ratej.
Epidemija je močno spremila turistične navade, zato vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter pojasnuje, kako je s potovanjem v tujino, pripravo nanj in iskanjem zaneslijivih informacij.
"Korporacije, ki proizvajajo izdelke, s katerimi lahko neposredno škodljivo vplivajo na zdravje precejšnjega dela prebivalcev in so v posamezni državi dolgoročno povezane s kakovostjo javnega zdravja ter izdatki zanj, je še posebej nujno kritično analizirati in redno evalvirati njihovo delovanje," piše na hrbtni platnici knjige Heineken v Afriki. Z njenim avtorjem Olivierom van Beemnom se je ob njegovem obisku v Ljubljani pogovarjal Gašper Andrinek.
Izstrelitev predstavlja vrhunec več kot desetletja prizadevanj dveh ločenih raziskovalnih skupin, ki sta vsaka po svoje razvijali slovensko znanje na področju vesoljskih tehnologij. Z vodji obeh skupin dr. Iztokom Krambergerjem s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru in dr. Tomažem Rodičem iz ljubljanskega Centra odličnosti Vesolje-SI se je pogovarjala Maja Ratej.
Neveljaven email naslov