Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marko Tomaš

10.12.2016

Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.

"Celotna Bosna in Hercegovina, in še posebej Mostar, se vede kot heroinski odvisnik, ki je izgubil vsakršno voljo in se mu ne da nič več"

Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.

“Religija se je skozi velika vrata vrnila v politiko in polni njen ideološki prostor. V politiki ni več ideologije, postala je izključno servis določenih interesnih skupin. Nalogo ukvarjanja z ideološkimi razsežnostmi človeškega bitja so prevzele religijske institucije. Zato se mi zdi ta zanimiva, menim pa tudi, da moramo vse velike ideje, vključno z idejo boga oziroma absoluta, vedno znova vračati nazaj v središče, jih na novo izumljati, jim dajati nove pomene in jih opazovati iz različnih perspektiv.”

Ob smrti Leonarda Cohena ste zapisali, da ga imate za svojega učitelja religije. Kako ste to mislili?

On se je sam vedno opisoval za religioznega človeka. Njegova judovska skupnost ga je pogosto obsojala, ker je prakticiral budizem in se določeno obdobje spogledoval tudi s krščanstvom. Verjel je, da so poti do boga oziroma do resnice različne in da se je treba o teh poteh poučiti in jih skušati razumeti. To pomeni, da se postavlja pod vprašaj le ena sama zveličavna resnica. Poti do resnice so različne, pomeni so različni in moramo jih raziskovati, saj na ta način raziskujemo sami sebe, se na novo osmišljamo in skušamo odkriti, kje se nahajamo v svetu. Zato je Leonard Cohen nekako moj učitelj religije, čeprav sam zase nisem prepričan, da sem veren. S tem se le občasno spogledujem.”

Rojeni ste bili v Ljubljani, trenutno živite v Mostarju. Za pot v svoje rojstno mesto ste dolgo potrebovali vizo.

To je eden od pokazateljev absurdnosti in primitivnosti sistema, ki mu ni mar za posameznika in človeka. Človeku odreka pravico do intimnega spomina in mu določa, kaj sme imeti za svoje in česa ne. Jaz mislim, da gre za intimno stvar in pravico vsakega posameznika, da izbere, kateri prostor bo imel za svojega.”

Živeli ste tudi v Sarajevu, Samoboru, Zagrebu, Splitu. Kako z izkušnjo bivanja v vseh teh mestih gledate na vojno na področju nekdanje Jugoslavije?

Podpisano je premirje, vojna pa se nadaljuje z drugimi sredstvi. Na lastne oči sem videl, da je vojna poslovni podvig velikih razsežnosti. Ta poslovni podvig se v resnici nikoli ne konča. Obdobje med dvema vojnama je namenjeno le pripravi za naslednjo vojno. Leonard Cohen je dejal, da so vse vojne v resnici nadaljevanje vojne, ki se je začela med Atenami in Šparto in se ni nikoli končala. Gre za boj med dvema principoma, ki so ju predstavljale Atene in Šparta. A mislim, da se je ta metaforični pomen nekje izgubil in gre le še za formo brez prave vsebine. Vojne so le sredstvo za uresničevanje poslovnih interesov, tako da nikomur ni zares jasno, za kaj se v resnici bojuje. Domnevno so v ozadju vojne vedno nekakšne velike ideje, v bistvu pa so vojne namenjene prerazporeditvi bogastva.”

Pri tem pa pridejo prav tudi miti, še posebej nacionalni.

Vsekakor. To so politična orodja, ki jih uporabljajo za dviganje vojne pripravljenosti in vojne morale. Nacionalizem je orodje, s katerim je najlažje motivirati ljudi, da se začnejo premikati v želeno smer. Tako je najlažje upravičevati represivne ukrepe. Že 25, 26 let spremljam, kako manipulirajo z nacionalnimi čustvi za dosego določenih ciljev. Prav zato nacionalizem predstavlja največjo težavo vseh družb, ne samo naših na Balkanu. Z govorom o zaščiti nacionalnih interesov so uvedli izredno stanje v Franciji, postavili žičnate ograje in tako naprej. Žica naj bi preprečevala ljudem vstop v določen prostor, ob tem pa ljudje ne pomislijo, da se lahko zgodi, da v določenem trenutku zaradi nje sami ne bodo mogli oditi iz tega prostora. Z njo ne le, da preprečuješ drugemu vstop, ampak tudi preprečuješ izhod samemu sebi. Ob tem smo pozabili tudi na zgodovino. Še posebej Slovenci bi se morali spomniti na to, kaj je doživljala Ljubljana med drugo svetovno vojno, in s prezirom zavreči to žico. Če bi se česa naučili iz svoje zgodovine, takih stvari ne bi ponavljali.”

Zgodovina se ponavlja kot farsa.

Očitno, žal. Bojim se, da ta farsa povzroča smeh, ki se spet lahko konča v solzah. Ne glede na to, kar farsa pomeni, tragičnost nikoli ne umanjka.”

Pri tem je prisoten še en pojav, ki se imenuje selektivno pomnjenje zgodovine.

“Jemljemo samo stvari, ki nam v določenem trenutku lahko koristijo. Vzamemo jih iz konteksta in jih uporabimo za dnevno-politične namene.”

Kako se to odraža v Bosni in Hercegovini?

V zadnjih 20 letih je Bosna in Hercegovina postala nekakšen paralelni svet, nekakšna oblika časovno-prostorske diskontinuitete, črna luknja, v kateri se celo čas vrti drugače kot drugod po svetu. Tak občutek lahko dobi vsak, ki pride v Bosno in Hercegovino. Celotna Bosna in Hercegovina, in še posebej Mostar, se vede kot heroinski odvisnik, ki je izgubil vsakršno voljo in se mu ne da nič več. Mi se že 25 let ne premaknemo nikamor. Še vedno se razpravlja o enakih stvareh.  Vsaj v politiki, ljudje pa skušajo le preživeti in mislim, da jim je vse manj jasno, kaj se dogaja v politiki, postajajo vse bolj nezainteresirani. Situacija je zelo čudna.”

Začela sva z religijo, z njo tudi končajva – nogometom kot religijo. Ste nogometni komentator.

Sem. Navdušen sem nad teorijo, da je človek pravzaprav bitje igre. Igra je zato bistvena, a ne kot religija, ampak kot sredstvo, ki človeku pomaga, da čim dlje ostane v podobnem stanju kot nedolžen otrok. Ko odraste in postane resen, se ne igra več, zato pa rad gleda, kako se drugi igrajo z žogo. To ga spomni na to, da bi se tudi sam lahko igral še naprej, da če si odrasel, še ne pomeni, da nimaš več pravice do igre. Fascinira pa me tudi prepletanje nogometa s politiko in nogomet – kot način osvoboditve in emancipacije. Nikoli se ne smemo pozabiti igrati. Če bi se igrali ves čas, bi bili manj dovzetni za vse druge grozne stvari, ki sva se jih dotaknila med tem pogovorom.”

Obstaja tudi druga stran te igra. Vojna na Balkanu se je praktično začela na nogometnem igrišču.

Na nek način, ampak ni čisto tako. Radi mislimo, da je bilo tako. Najlažje je bilo rekrutirati navijaške skupine, saj so že imele obliko nekakšnih paravojaških struktur. Zato jih je bilo pomembno aktivirati za to, da svojo mladost končajo v blatu.”


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Marko Tomaš

10.12.2016

Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.

"Celotna Bosna in Hercegovina, in še posebej Mostar, se vede kot heroinski odvisnik, ki je izgubil vsakršno voljo in se mu ne da nič več"

Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.

“Religija se je skozi velika vrata vrnila v politiko in polni njen ideološki prostor. V politiki ni več ideologije, postala je izključno servis določenih interesnih skupin. Nalogo ukvarjanja z ideološkimi razsežnostmi človeškega bitja so prevzele religijske institucije. Zato se mi zdi ta zanimiva, menim pa tudi, da moramo vse velike ideje, vključno z idejo boga oziroma absoluta, vedno znova vračati nazaj v središče, jih na novo izumljati, jim dajati nove pomene in jih opazovati iz različnih perspektiv.”

Ob smrti Leonarda Cohena ste zapisali, da ga imate za svojega učitelja religije. Kako ste to mislili?

On se je sam vedno opisoval za religioznega človeka. Njegova judovska skupnost ga je pogosto obsojala, ker je prakticiral budizem in se določeno obdobje spogledoval tudi s krščanstvom. Verjel je, da so poti do boga oziroma do resnice različne in da se je treba o teh poteh poučiti in jih skušati razumeti. To pomeni, da se postavlja pod vprašaj le ena sama zveličavna resnica. Poti do resnice so različne, pomeni so različni in moramo jih raziskovati, saj na ta način raziskujemo sami sebe, se na novo osmišljamo in skušamo odkriti, kje se nahajamo v svetu. Zato je Leonard Cohen nekako moj učitelj religije, čeprav sam zase nisem prepričan, da sem veren. S tem se le občasno spogledujem.”

Rojeni ste bili v Ljubljani, trenutno živite v Mostarju. Za pot v svoje rojstno mesto ste dolgo potrebovali vizo.

To je eden od pokazateljev absurdnosti in primitivnosti sistema, ki mu ni mar za posameznika in človeka. Človeku odreka pravico do intimnega spomina in mu določa, kaj sme imeti za svoje in česa ne. Jaz mislim, da gre za intimno stvar in pravico vsakega posameznika, da izbere, kateri prostor bo imel za svojega.”

Živeli ste tudi v Sarajevu, Samoboru, Zagrebu, Splitu. Kako z izkušnjo bivanja v vseh teh mestih gledate na vojno na področju nekdanje Jugoslavije?

Podpisano je premirje, vojna pa se nadaljuje z drugimi sredstvi. Na lastne oči sem videl, da je vojna poslovni podvig velikih razsežnosti. Ta poslovni podvig se v resnici nikoli ne konča. Obdobje med dvema vojnama je namenjeno le pripravi za naslednjo vojno. Leonard Cohen je dejal, da so vse vojne v resnici nadaljevanje vojne, ki se je začela med Atenami in Šparto in se ni nikoli končala. Gre za boj med dvema principoma, ki so ju predstavljale Atene in Šparta. A mislim, da se je ta metaforični pomen nekje izgubil in gre le še za formo brez prave vsebine. Vojne so le sredstvo za uresničevanje poslovnih interesov, tako da nikomur ni zares jasno, za kaj se v resnici bojuje. Domnevno so v ozadju vojne vedno nekakšne velike ideje, v bistvu pa so vojne namenjene prerazporeditvi bogastva.”

Pri tem pa pridejo prav tudi miti, še posebej nacionalni.

Vsekakor. To so politična orodja, ki jih uporabljajo za dviganje vojne pripravljenosti in vojne morale. Nacionalizem je orodje, s katerim je najlažje motivirati ljudi, da se začnejo premikati v želeno smer. Tako je najlažje upravičevati represivne ukrepe. Že 25, 26 let spremljam, kako manipulirajo z nacionalnimi čustvi za dosego določenih ciljev. Prav zato nacionalizem predstavlja največjo težavo vseh družb, ne samo naših na Balkanu. Z govorom o zaščiti nacionalnih interesov so uvedli izredno stanje v Franciji, postavili žičnate ograje in tako naprej. Žica naj bi preprečevala ljudem vstop v določen prostor, ob tem pa ljudje ne pomislijo, da se lahko zgodi, da v določenem trenutku zaradi nje sami ne bodo mogli oditi iz tega prostora. Z njo ne le, da preprečuješ drugemu vstop, ampak tudi preprečuješ izhod samemu sebi. Ob tem smo pozabili tudi na zgodovino. Še posebej Slovenci bi se morali spomniti na to, kaj je doživljala Ljubljana med drugo svetovno vojno, in s prezirom zavreči to žico. Če bi se česa naučili iz svoje zgodovine, takih stvari ne bi ponavljali.”

Zgodovina se ponavlja kot farsa.

Očitno, žal. Bojim se, da ta farsa povzroča smeh, ki se spet lahko konča v solzah. Ne glede na to, kar farsa pomeni, tragičnost nikoli ne umanjka.”

Pri tem je prisoten še en pojav, ki se imenuje selektivno pomnjenje zgodovine.

“Jemljemo samo stvari, ki nam v določenem trenutku lahko koristijo. Vzamemo jih iz konteksta in jih uporabimo za dnevno-politične namene.”

Kako se to odraža v Bosni in Hercegovini?

V zadnjih 20 letih je Bosna in Hercegovina postala nekakšen paralelni svet, nekakšna oblika časovno-prostorske diskontinuitete, črna luknja, v kateri se celo čas vrti drugače kot drugod po svetu. Tak občutek lahko dobi vsak, ki pride v Bosno in Hercegovino. Celotna Bosna in Hercegovina, in še posebej Mostar, se vede kot heroinski odvisnik, ki je izgubil vsakršno voljo in se mu ne da nič več. Mi se že 25 let ne premaknemo nikamor. Še vedno se razpravlja o enakih stvareh.  Vsaj v politiki, ljudje pa skušajo le preživeti in mislim, da jim je vse manj jasno, kaj se dogaja v politiki, postajajo vse bolj nezainteresirani. Situacija je zelo čudna.”

Začela sva z religijo, z njo tudi končajva – nogometom kot religijo. Ste nogometni komentator.

Sem. Navdušen sem nad teorijo, da je človek pravzaprav bitje igre. Igra je zato bistvena, a ne kot religija, ampak kot sredstvo, ki človeku pomaga, da čim dlje ostane v podobnem stanju kot nedolžen otrok. Ko odraste in postane resen, se ne igra več, zato pa rad gleda, kako se drugi igrajo z žogo. To ga spomni na to, da bi se tudi sam lahko igral še naprej, da če si odrasel, še ne pomeni, da nimaš več pravice do igre. Fascinira pa me tudi prepletanje nogometa s politiko in nogomet – kot način osvoboditve in emancipacije. Nikoli se ne smemo pozabiti igrati. Če bi se igrali ves čas, bi bili manj dovzetni za vse druge grozne stvari, ki sva se jih dotaknila med tem pogovorom.”

Obstaja tudi druga stran te igra. Vojna na Balkanu se je praktično začela na nogometnem igrišču.

Na nek način, ampak ni čisto tako. Radi mislimo, da je bilo tako. Najlažje je bilo rekrutirati navijaške skupine, saj so že imele obliko nekakšnih paravojaških struktur. Zato jih je bilo pomembno aktivirati za to, da svojo mladost končajo v blatu.”


15.03.2020

#ostani doma in pošlji sporočilo: Gregor

Poslušalci, prosimo za sodelovanje. Predstavljajte si, da nagovarjate blizu 100.000 poslušalcev. Imate pa 30s. Povejte, kako ta čas preživljate vi in dodajte besedo spodbude ostalim. Več na val202.si.


14.03.2020

Brezdomci so ena najbolj ranljivih skupin v času epidemije

Že kar nekaj dni se vrstijo pozivi, da zaradi hitrega širjenja virusa ostanete doma, če poti naokrog niso res nujne. Ob tem pa se je v preteklih dneh redko kdo vprašal, kaj je s tistimi, ki doma nimajo. Brezdomci so v teh časih zelo ranljiva skupina. Dnevni centri za brezdomce se morajo s ponedeljkom zapreti, drugih natančnejših navodil pa organizacije, ki pomagajo brezdomcev, še niso dobile, pravi Bojan Kuljanac, predsednik društva Kralji ulice, ki opozarja, da so v Italiji brezdomci trenutno v zelo slabem položaju.


13.03.2020

Gospodarstvo, okuženo s koronavirusom

Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.


12.03.2020

Zakaj izgorevajo pridni in ubogljivi?

Izgorelost je stanje telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti. Prvi je pojem izgorelost zapisal Herbert Freudenberger, leta 1974. Pojem naj bi temeljil na romanu A Burn - Out Case, pisatelja Graham Greena, iz leta 1960. Literarno delo opisuje izmučenega arhitekta, ki pusti službo in se zateče k življenju v afriško džunglo. Svetovna zdravstvena organizacija pojasnjuje, da je izgorelost pojav, povezan z delom, za katerega lahko posameznik poišče zdravniško pomoč - ni pa bolezensko stanje. Pa gre res zgolj za povezavo z opravljanjem poklica? Če to drži, zakaj izgorevajo, kot jim rečemo, pridni, ubogljivi? Mateja Brežan se je pogovarjala s psihiatrinjo Evo Švagelj.


11.03.2020

Italija v karanteni – Kako resno so sprejeli ukrepe?

Italija je po Kitajski druga država, kjer se je koronavirus najbolj razširil. Do pred kratkim je karantena veljala za šestnajst milijonov ljudi predvsem na severu države, zdaj pa je v karanteni celotna država. Kako resno so Italijani sprejeli ukrepe, ki recimo prepovedujejo gibanje zunaj domačega okoliša, ki ga lahko zapuščajo le zaradi službenih obveznosti? Kako so založene trgovine, kako deluje javni prevoz, kaj prinaša iniciativa Digitalna solidarnost? O vseh tegobah in vsakodnevnih zagatah, ki jih našim zahodnim sosedom prinaša novi virus, smo se pogovorili z našim dopisnikom iz Rima, Jankom Petrovcem.  


11.03.2020

Vinilni obrat

Gramofonske oziroma vinilne plošče so že desetletja zatočišče ljubiteljev glasbe. Čeprav se je na prelomu tisočletja zdelo, da so za vedno izginile, smo v zadnjih letih priča vnovičnemu trendu rasti in popularnosti. Nove generacije po vinilu segajo zaradi staršev, poze ali česa tretjega. “Enkrat vinil, vedno vinil” je ena izmed stereotipnih izjav, ki ji po navadi sledi prepričevanje o boljšem zvoku, ki se posledično konča tudi z opisom obreda poslušanja glasbe z vinila.


10.03.2020

Športniki invalidi: Pusti za seboj, kar je bilo, odpirajo se nova vrata!

Da je šport izjemno pomemben za zdravje slehernika, zagotovo ni treba podrobneje pojasnjevati. Raziskave pa kažejo, da je med nezadostno telesno dejavnimi tudi veliko invalidov različnih starostnih skupin, zato so pri njih tveganja za nastanek bolezni večja. Žal pa nacionalni programi športa in telesne dejavnosti že za otroke in mladostnike invalide niso prilagojeni in zato ne omogocajo enakovredne vključenosti. To je lahko eden od razlogov, da se telesna nedejavnost iz otroštva prenaša v druga starostna obdobja. Pa tudi za odrasle invalide in starostnike, ki bi želeli postati ali ostati dejavni, je obstoječih programov in organizacij, ki bi omogočali tako vadbo, razmeroma malo.


09.03.2020

Skupina je razpadla par dni pred koncertom

Po poteh prigod in najbolj nenavadnih zgodb odpovedanih koncertov s poslušalci in obiskovalci koncertov.


07.03.2020

Kakšne bi bile videti podnebne spremembe, če bi imele obraz ...

Predstavljaj si podnebne spremembe, zdaj pa nadeni tem spremembah obraz in glas, kaj bi ti povedale, če bi imele besedo? To so vprašanja, ki jih psihologinja dr. Caroline Hickman z britanske univerze Bath zastavlja otrokom, ko raziskuje njihovo dojemanje podnebnih sprememb. Ugotavlja, da so otroci zaskrbljeni nad prihodnostjo, predstavljajo si apokaliptične scenarije, so tudi že eko anksiozni.


07.03.2020

Daleč smo od enakopravnosti

Odnos do žensk se je v zgodovini spreminjal v skladu z družbeno-političnimi okoliščinami. Pred sto leti je šlo predvsem za pozive k volilni pravici žensk in izboljšanju njihovih pogojev dela. Dandanes pa gibanja za pravice žensk že kar nekaj časa ugotavljajo, da formalno-pravna ureditev enakosti ne zadošča za dejansko enakost med spoloma in da je treba za izboljšanje položaja žensk naslavljati še denimo nekatera druga, nemara tudi bolj subtilna vprašanja. Govorimo o socialnih normah, ki so skoraj nevidno zlite z našim vrednostnim sistemom, pa to vztrajanju nasilja nad ženskami ter tudi o nepravičnem socialnem položaju, v katerem se ženske znajdejo veliko pogosteje kot moški. Več pa direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka za enakopravnost Nika Kovač, pesnica in dramatičarka Anja Golob in profesorica na Fakulteti za socialno delo dr. Darja Zaviršek.


07.03.2020

Ob osmem marcu: Mlada menedžerka leta 2019 Lucija Sajevec

Ta teden smo se pogovarjali tudi z žensko, ki je prebila stekleni strop in se kot direktorica zavihtela na najvišji položaj v svojem podjetju. To je naj mlada menedžerka leta 2019 Lucija Sajevec, direktorica AMZS, Avto-moto zveze Slovenije, ki ima dobre izkušnje z uveljavljanjem v pretežno moškem sektorju.


07.03.2020

Ob osmem marcu: Slovenija na področju plačne enakopravnosti nazaduje

Plačna neenakost je na področju prizadevanj za enakost med spoloma trenutno zagotovo med bolj izpostavljenimi. Po podatkih Evropskega parlamenta ženske v Evropi zaslužijo približno 16 odstotkov manj kot moški, ob čemer je treba pojasniti, da Evropska komisija definira razlike v plači med spoloma kot povprečno razliko pri skupnem zaslužku na uro med moškimi in ženskami. Pri tem je zanimivo, da je Slovenija edina država v Evropi, ki plačno razliko med spoloma zadnja leta povečuje. Tako je Nataši Štefe v eni od preteklih oddaj Kje pa vas čevelj žuli povedala Jolanta Reingarde, raziskovalka Evropskega inštituta za enakost med spoloma. To je odlomek oddaje, ki jo sicer lahko slišite v celoti na www.val202.si.


07.03.2020

Ob osmem marcu: Dr. Tina Bregant o združevanju kariere in materinstva

Dr. Tina Bregant je zdravnica, znanstvenica, dvakratna specialistka, mama treh otrok. Pravi, da je materinstvo in tradicionalne vrednote skrbi za otroke mogoče povezati s sodobnimi kariernimi težnjami.


05.03.2020

Miha Jeršek o meteoritu

Ob vsakodnevnem nizanju novic o grožnji koronavirusa in po drugi strani oblikovanju nove vlade si je izjemen dogodek, ki se je pred dnevi zgodil na nebu, komajda izboril prostor pod medijskimi žarometi. Govorim o predstavi, ki jo je nebu nad Dolenjsko uprizoril meteorid, opazovali pa so ga lahko tudi v sosednJih Hrvaški in Italiji. Kot domnevajo strokovnjaki, naj bi dobršen del kosov, ki so ostali, padli na tla nekje med Goriško vasjo in Trebnjem. Na terenu jih že iščejo, med njimi tudi veliko laikov, zato smo za nekaj napotkov o tem, kako ga prepoznati, prosili strokovnjaka za minerale v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani Miho Jerška. Majo Ratej je najprej zanimalo tisto najnovejše: če je bil včerajšnji alarm, da bi meteorite lahko našli v Beli krajini, upravičen.


05.03.2020

Zakaj eni izgorijo in drugi ne?

Mednarodna klasifikacija bolezni izgorelost povezuje s težavami pri urejanju življenja. Gre za stanje življenjske izčrpanosti, ki vpliva na več ravni. Kje pa se začnejo vzorci, ki človeka pripeljejo do izgorelosti? Kako in koliko pot v izgorelost narekuje že naše otroštvo? Je izgorelost res samo poklicni simptom? Je res, da nekateri izgorijo in drugi ne? To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovorila univ. dipl. pedagoginja, sistemska psihoterapevtka Saša Ribič.


03.03.2020

Dr. Luka Culiberg: Koronavirus je odprl stare oblike strahu in sovraštva

Poleg zdravstvenih vprašanj in težav je hitro širjenje koronavirusa odprlo tudi več temeljnih družbenih vprašanj. Kaj se je spremenilo v dojemanju tistih, ki so se okužili, predvsem pa ljudi, ki prihajajo z območij, kjer se virus širi. O tem japonolog in sociolog kulture dr. Luka Culiberg


27.02.2020

Zaskrbljujoče razmere na Lezbosu

Največji grški otok v egejskem morju – Lezbos je že od začetka begunske krize leta 2015 najbolj na udaru. Skupaj s Hiosom in Samosom še vedno nosi največje breme prvega stika z Evropsko unijo beguncem in migrantom, ki poskušajo iz Turčije po morju priti v Grčijo. V zadnjih dveh dnevih so razmere povsem ušle izpod nadzora, saj so se s splošno stavko in protesti uprli domačini. Nasprotujejo namreč gradnji novega zaprtega namestitvenega centra na Lezbosu. Tja je poklical Gašper Andrinek.


25.02.2020

Betonske sanje

Dokumentarni film o sanjah in realnosti. O gradnji ladij na slovenskih dvoriščih. Pogovor z režiserjem in scenaristom filma Betonske sanje Urbanom Zorkom.


24.02.2020

Najbolj žal mi je, da sem že pogledal ....

"Za katero TV serijo vam je žal, da ste jo že pogledali? Ker je tako dobra, da zavidate tistemu, ki je še ni videl!" Takole se je glasilo izhodiščno vprašanje za naše poslušalce, ki smo jim tokrat dali glavno besedo.


20.02.2020

Ciril Komotar s študenti o medijih v sodobnem svetu

Šli smo med študente, na Fakulteti za družbene vede sta se predavanju pridružila vloger Ciril Komotar in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik, razpravljali smo o vlogi vplivnežev in tradicionalnih medijev.


Stran 42 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov