Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekaj dni po enem največjih slovenskih praznikov, Martinovem, smo v eni najbolj poznanih vinskih regij v najbolj vinsko razvpiti državi preverjali, kako praznik vina obeležujejo v Alzaciji. In prišli do ugotovitve, da tega praznika sploh ne poznajo, čeprav je sveti Martin pretežni del življenja deloval in umrl prav v Franciji. Pogovarjali smo se s pridelovalcem vin iz Alzacije Yvanom Zeyssolffom, ki je neposredni potomec 11. generacije iz družine pridelovalcev vin iz kraja Gertwille.
Nekaj dni po enem največjih slovenskih praznikov, Martinovem, smo v eni najbolj poznanih vinskih regij v najbolj vinsko razvpiti državi preverjali, kako praznik vina obeležujejo v Alzaciji.
Naš najbolj čaščeni svetnik, h kateremu vsaj enkrat na leto ‘molijo’ tudi zapriseženi ateisti, je sveti Martin. Kot sin rimskega vojaka se je rodil v začetku 4. stoletja na Madžarskem, kot rimskega vojaka pa so ga poslali na služenje v Galijo, današnjo Francijo. Tam je doživel razsvetljenje, postal misijonar, v Toursu pa so ga izvolili za škofa. Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se vernikom skril, njegovo skrivališče pa so izdale goske z gaganjem. Umrl je 8. novembra 397, dan njegovega pogreba, 11. november, pa je njegov godovni dan, ki ga pri nas priznavamo za dan, ko se mošt spremeni v vino.
Yvan Zeyssolff je neposredni potomec 11. generacije iz družine pridelovalcev vin iz kraja Gertwiller kakih 30 kilometrov južno od Strasbourga v Alzaciji. Vinsko klet Zeyssolff je leta 1778 ustanovil njegov prednik Jean-Daniel Zeyssolff.
“Mi ne poznamo martinovega, vinogradniki praznujemo dan svetega Vincenca, ki je zaščitnik vinarjev v Franciji. Pravzaprav se niti ne spomnim, katerega dne goduje. Tudi kakšnih posebnih običajev nimamo s katerimi bi v Alzaciji obeležili ta dan. Pri nas imamo sredi poletja vinski festival v bližnjem mestu Barr, kjer se vinarji v prvem tednu oktobra predstavimo letino in pokušino mošta.”
Še najbližje našemu pojmovanju martinovega so v vinsko najbolj razvpiti državi in državi, kjer je sveti Martin pretežni del življenja in tam tudi umrl, v obdobju pred božičem, decembra, ko ljudje najbolj množično v letu obiskujejo vinske kleti.
“Decembra praktično vsaka vas in mesto v Alzaciji pripravi svoj božični sejem in k obisku sejma sodi tudi obisk vsaj ene vinske kleti. Gostom pa ne postrežemo gosi ali race, v najboljšem primeru coq au vin. Ne gre pa brez kislega zelja s svinjino pa tudi znamenite alzaške mesne pite. V dnevih okoli novega leta pa morajo biti na mizi gosja jetra.”
Alzacija je podobno kot Slovenija dežela na prepihu, skozi zgodovino so se tam izmenjevali francoski in nemški vladarji, vinogradništvo je bilo skoraj uničeno v tridesetletni vojni in kasneje v Francoski revoluciji, a na kolena je vinogradništvo dobesedno spravila trtna uš in bolezni pred dvema stoletjema.
“Na te konce sveta so vinsko trto prinesli že Rimljani. Vse od takrat se tu ukvarjamo z vinom. Nekoč do bila vina iz Alzacije najbolj cenjena in najdražja vina po vsej Evropi. Potem pa je v pred 200 leti prišlo do katastrofe: zaradi plesni in trtne uši so bili vsi vinogradi uničeni. To so bili najhujši časi za Alzacijo: desetletja dolgo je trajalo, da so naši predniki spet obnovili vinograde.”
V Alzaciji imajo pretežno bela, suha vina. Rizling, silvanec, beli pinot. V družini Zeyssolff so najbolj ponosni na vino Klevener de Heiligenstein. Trte za to vino je leta 1742 prinesel iz južne Tirolske v Alzacijo nek plemič. V celotni Alzaciji, ki ima približno 15 tisoč hektarjev vinogradov, da ga lahko pridelujemo le 45 ha, kar pomeni le na slabih 0’3 % površin. Ivanov oče je bil v 60ih letih eden prvih vinarjev v Alzaciji, ki je začel vina polniti v buteljke, kar je danes pravilo. Tam namreč sploh ne smejo prodajati vina v rinfuzi, torej na litre. Predpisano imajo celo obliko steklenice, le pri barvi stekla so dovoljena odstopanja.
“Prodaja v Franciji je v redu, nimam se kaj pritoževati. Kar 70 odstotkov letne proizvodnje prodam v Franciji, 15% neposredno v kleti. Ostalo gre v izvoz, predvsem ZDA, pa tudi v države EU. Edina težava, ki jo imamo pridelovalci vin v Alzaciji je, da v trgovinah izven Francije naša vina postavijo na polico z vini iz Nemčije ali Avstrije. To nas moti. Res smo bili v zgodovini pogosto pod Nemčijo, ampak mi smo že dolgo samo Francozi.”
Držina Zeyssolff pa je, kot so bili pogosto v zgodovini, pred veliko prelomnico. Yvan se trudi pridobiti certifikat organsko pridelanih vin, zato že vrsto let namreč svoje vinograde obdeluje izključno po principih biodinamičnega vinogradništva in ne uporablja kemičnih pripravkov za zatiranje škodljivcev.
Nekaj dni po enem največjih slovenskih praznikov, Martinovem, smo v eni najbolj poznanih vinskih regij v najbolj vinsko razvpiti državi preverjali, kako praznik vina obeležujejo v Alzaciji. In prišli do ugotovitve, da tega praznika sploh ne poznajo, čeprav je sveti Martin pretežni del življenja deloval in umrl prav v Franciji. Pogovarjali smo se s pridelovalcem vin iz Alzacije Yvanom Zeyssolffom, ki je neposredni potomec 11. generacije iz družine pridelovalcev vin iz kraja Gertwille.
Nekaj dni po enem največjih slovenskih praznikov, Martinovem, smo v eni najbolj poznanih vinskih regij v najbolj vinsko razvpiti državi preverjali, kako praznik vina obeležujejo v Alzaciji.
Naš najbolj čaščeni svetnik, h kateremu vsaj enkrat na leto ‘molijo’ tudi zapriseženi ateisti, je sveti Martin. Kot sin rimskega vojaka se je rodil v začetku 4. stoletja na Madžarskem, kot rimskega vojaka pa so ga poslali na služenje v Galijo, današnjo Francijo. Tam je doživel razsvetljenje, postal misijonar, v Toursu pa so ga izvolili za škofa. Legenda pripoveduje, da je v svoji skromnosti zavrnil škofovsko mesto in se vernikom skril, njegovo skrivališče pa so izdale goske z gaganjem. Umrl je 8. novembra 397, dan njegovega pogreba, 11. november, pa je njegov godovni dan, ki ga pri nas priznavamo za dan, ko se mošt spremeni v vino.
Yvan Zeyssolff je neposredni potomec 11. generacije iz družine pridelovalcev vin iz kraja Gertwiller kakih 30 kilometrov južno od Strasbourga v Alzaciji. Vinsko klet Zeyssolff je leta 1778 ustanovil njegov prednik Jean-Daniel Zeyssolff.
“Mi ne poznamo martinovega, vinogradniki praznujemo dan svetega Vincenca, ki je zaščitnik vinarjev v Franciji. Pravzaprav se niti ne spomnim, katerega dne goduje. Tudi kakšnih posebnih običajev nimamo s katerimi bi v Alzaciji obeležili ta dan. Pri nas imamo sredi poletja vinski festival v bližnjem mestu Barr, kjer se vinarji v prvem tednu oktobra predstavimo letino in pokušino mošta.”
Še najbližje našemu pojmovanju martinovega so v vinsko najbolj razvpiti državi in državi, kjer je sveti Martin pretežni del življenja in tam tudi umrl, v obdobju pred božičem, decembra, ko ljudje najbolj množično v letu obiskujejo vinske kleti.
“Decembra praktično vsaka vas in mesto v Alzaciji pripravi svoj božični sejem in k obisku sejma sodi tudi obisk vsaj ene vinske kleti. Gostom pa ne postrežemo gosi ali race, v najboljšem primeru coq au vin. Ne gre pa brez kislega zelja s svinjino pa tudi znamenite alzaške mesne pite. V dnevih okoli novega leta pa morajo biti na mizi gosja jetra.”
Alzacija je podobno kot Slovenija dežela na prepihu, skozi zgodovino so se tam izmenjevali francoski in nemški vladarji, vinogradništvo je bilo skoraj uničeno v tridesetletni vojni in kasneje v Francoski revoluciji, a na kolena je vinogradništvo dobesedno spravila trtna uš in bolezni pred dvema stoletjema.
“Na te konce sveta so vinsko trto prinesli že Rimljani. Vse od takrat se tu ukvarjamo z vinom. Nekoč do bila vina iz Alzacije najbolj cenjena in najdražja vina po vsej Evropi. Potem pa je v pred 200 leti prišlo do katastrofe: zaradi plesni in trtne uši so bili vsi vinogradi uničeni. To so bili najhujši časi za Alzacijo: desetletja dolgo je trajalo, da so naši predniki spet obnovili vinograde.”
V Alzaciji imajo pretežno bela, suha vina. Rizling, silvanec, beli pinot. V družini Zeyssolff so najbolj ponosni na vino Klevener de Heiligenstein. Trte za to vino je leta 1742 prinesel iz južne Tirolske v Alzacijo nek plemič. V celotni Alzaciji, ki ima približno 15 tisoč hektarjev vinogradov, da ga lahko pridelujemo le 45 ha, kar pomeni le na slabih 0’3 % površin. Ivanov oče je bil v 60ih letih eden prvih vinarjev v Alzaciji, ki je začel vina polniti v buteljke, kar je danes pravilo. Tam namreč sploh ne smejo prodajati vina v rinfuzi, torej na litre. Predpisano imajo celo obliko steklenice, le pri barvi stekla so dovoljena odstopanja.
“Prodaja v Franciji je v redu, nimam se kaj pritoževati. Kar 70 odstotkov letne proizvodnje prodam v Franciji, 15% neposredno v kleti. Ostalo gre v izvoz, predvsem ZDA, pa tudi v države EU. Edina težava, ki jo imamo pridelovalci vin v Alzaciji je, da v trgovinah izven Francije naša vina postavijo na polico z vini iz Nemčije ali Avstrije. To nas moti. Res smo bili v zgodovini pogosto pod Nemčijo, ampak mi smo že dolgo samo Francozi.”
Držina Zeyssolff pa je, kot so bili pogosto v zgodovini, pred veliko prelomnico. Yvan se trudi pridobiti certifikat organsko pridelanih vin, zato že vrsto let namreč svoje vinograde obdeluje izključno po principih biodinamičnega vinogradništva in ne uporablja kemičnih pripravkov za zatiranje škodljivcev.
Navdih za sedmo epizodo je Ciril Kosmač: živel je med leti 1910 in 1980, ustvarjal v okvirih socialnega realizma, a je zelo rad uporabljal simbole. Takšna sta recimo trobenta in oblak v Baladi o trobenti in oblaku. Novelo Gosenica je spisal po spominih iz rimske ječe, kjer je bil leta 1930 zaprt kot politični kaznjenec. Toliko za danes o književnosti, zdaj pa je na vrsti športni prenos.
Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Populacija risov v Sloveniji je trenutno izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti je potrebno znižati, in sicer z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. "Če se živali preveč parijo v sorodstvu jim pada kondicija, zbolijo, umirajo. To se je zgodilo pri nas, zato poskušamo pripeljati nove, tuje rise." V teh pomladnih dneh so risi še posebej aktivni, ker je čas parjenja in ker jih lahko spremljajo prek telemetričnih ovratnic lahko povejo, kdo se srečuje s kom.
Jožko Smukavec je eden od bratov kapucinov, ki prebivajo v škofjeloškem samostanu.
Zdravnica Jožica Maučec Zakotnik je bila dolgoletna družinska zdravnica in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delovala je tudi kot programska direktorica Cindi Slovenija. Med drugim je zaslužna za vzpostavitev programa Svit, ki skrbi za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Kaj trenutno neizvajanje preventivnih programov kot sta Zora in Dora pomeni za prihodnost?
Kako se kot prostovoljec pridružiti humanitarcem? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? Kje so na voljo dodatne informacije? Odgovarja Primož Jamšek s Slovenske filantropije.
Boštjan Gorenc - Pižama na svojstven način predstavlja izbrana dela naših največjih pesnikov in pisateljev iz varnega zavetja svojega doma
Valentin Vodnik se je rodil leta 1758 v Šiški, ki takrat še ni bila del Ljubljane, ampak Šiška pri Ljubljani. Pisal je pesmi, pratike in časopise, med Ilirskimi provincami pa je bil gimnazijski ravnatelj. Umrl je leta 1819, njegov kip pa stoji ob ljubljanski tržnici. Dramilo pa je naslov Vodnikove pesmi, ki je izšla v Veliki pratiki.
Fran Levstik je živel v letih med 1831 in 1887. Bil je ena najpomembnejših slovenskih javnih oseb in kulturnih ustvarjalcev svojega časa. Pisal je pesmi, pripovedi in drame, ukvarjal pa se je tudi z literarno kritiko in objavljal v časopisih. V pesmi Kako je v Korotanu si je izmislil eno Pižaminih najljubših slovenskih besed: slokobedri. Njegov Martin Krpan pa je prva slovenska umetna povest.
Kakšno je ozadje nastanka dokumentarnega filma? Kako poteka raziskava, premislek in preverjanje dejstev? Kaj pa nastopanje v dokumentarnem filmu? O tem pripovedujeta publicist, glasbeni kritik in avtor dokumentarnih filmov Igor Bašin in basist zasedbe Big Foot Mama Alen Steržaj, ki je v dokumentarnem filmu že nastopal.
Po objavi o veliki obiskanosti priljubljenih sprehajališč na Obali in Bledu zadnji marčevski vikend in zaostritvi ukrepov z omejitvami gibanja med občinami, tudi zavoljo preprečevanja najrazličnejših poškodb, se je pojavilo kar nekaj vprašanj in ugibanj povezanih s statistiko. Številke sprejetih pacientov na urgentnem bloku UKC Ljubljana so v primerjavi s številkami tistega vikenda z vikendom, ki je sledil, ko smo dodatne ukrepe torej že imeli, pravzaprav enake. Še več, številke težjih poškodb so podobne tudi za enako obdobje lani. Gašper Andrinek je za pojasnila poklical dr.Anžeta Kristana, vodjo urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana.
Jaka Grčar leto in pol živi na Nizozemskem. Tja ga je poklical Tadej Košmrlj
Anton Aškerc se je rodil leta 1856 v bližini Rimskih Toplic, umrl pa leta 1912 v Ljubljani. Od leta 1880 do 1898 je služboval kot duhovnik, nato pa je postal mestni arhivar na ljubljanskem magistratu in dve leti urejal literarni mesečnik Ljubljanski zvon. Prav tam je leta 1885 prvič izšla Aškerčeva pesem Čaša nesmrtnosti, ki je pozneje našla pot tudi v njegovo prvo pesniško zbirko Balade in romance.
“Bill je soul. Bill Withers je pel življenje, pel je hrup, ki ga je doživljal kot otrok, ko je odraščal v Zahodni Virginiji na nepravi strani železniške proge. Sin rudarja je vedel vse, kar je bilo pomembno. Globoko pod zemljo je zaupanje nujnost. Ko se je igral na beli strani proge, je srkal country, na črni strani tirov je vpijal blues in gospel. In ko je prišel do prve kitare, je začel pisati songe, ki so nastajali iz izkušenj in domišljije. Če je opisoval babičine nasvete ali pač bolečino ob izgubi bližnjega, je uporabil univerzalna čustva in izbrane besede. Predvsem pa je bil interpret, kar je odpel, se me je dotaknilo. Ni bil zamerljiv. Če se je nekaj zdelo prav, je to povedal, prav tako ni bil tiho, ko je opozarjal na krivice. Življenje vseh generacij je strnil v tri songe, čeprav jih je spisal in odpel veliko, veliko več. Bill je bil in bo ostal soul,” pravi Andrej Karoli.
Sašo Hribar je vodja ekipe ustvarjalcev Radia Ga Ga, razvedrilno-humoristične-satirične radijske oddaje. V začetku aprila je minilo trideset let, odkar je oddaja na sporedu na Prvem programu Radia Slovenija.
Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča.
Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije o tem, kako je z odpovedjo potovanj, ...
Jerneja Jošar, diplomirana agronominja ima drugačno mnenje o vrtnarjenju, kot ga poznamo iz starih knjig in običajev. Zavzema se za to, da bi ga ljudem približala, saj mnogim še vedno predstavlja muko.
Opis: Kako srbeče pete v planinskih čevljih prepričati, da ostanejo doma in kako tudi sedaj ohranjati planinsko kondicijo? Idej za delo doma je ogromno, pa tudi splošno fizično kondicijo se da vzdrževati v vseh pogojih. Nekaj nam jih je povedal Matjaž Šerkezi, aplinist, gorski reševalec in sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Neveljaven email naslov
