Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Predsednik Katalonije Quim Torra vidi osamosvojitveni zgled v Sloveniji, s čimer je izzval nov bes španskih oblasti. Poleg trme čuti povezave s Slovenci tudi pri smislu za humor
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja osemnajstim katalonskim voditeljem spet zaostrujejo.
56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od maja letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je govoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah.
Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
“Na naslovnici podarjene knjige sem prebral zelo zanimiv citat. Cankar omenja sanje in vprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagotovimo svobodo svoji deželi.”
Gospod Torra, kako ste zadovoljni z obiskom v Sloveniji?
Zelo sem zadovoljen z dvodnevnim obiskom v Sloveniji. Obiskal sem veliko prijateljev, sprejela sta me tudi vaša predsednik države in predsednik parlamenta. Neuradno in neformalno sem imel priložnost predstaviti, kakšno je politično stanje v Kataloniji, da imamo politične zapornike, ljudi v prisilnem izgnanstvu. Pojasnil sem, da so štirje izmed političnih zapornikov začeli gladovno stavko in da moramo imeti Katalonci pravico do samoodločbe. Resnično cenim, da ste me sprejeli.
Večkrat ste rekli, da je Španija za Katalonce kletka. Ste lahko bolj jasni, Španija je vendarle demokratična država, članica Evropske unije.
Španija je kletka, za številne izmed nas kar zapor. Devet mojih kolegov iz gibanja za neodvisnost je v zaporu, številni so v izgnanstvu. In to samo zato, ker so organizirali referendum. Samo zato. Nekdanja predsednica parlamenta je zaprta samo zato, ker je vodila razpravo o samostojnosti Katalonije. Če to ni zapor, mi povejte, kaj potem je?!
Verjamate, da bi se Carles Puidgemont lahko v naslednjih mesecih vrnil iz Belgije v Barcelono?
V stiku z njim sem tako rekoč vsak dan. Je legitimni predsednik v izgnanstvu. Zdaj je postal še predsednik novoustanovljenega Sveta za republiko. Če bomo svobodni, se bo zagotovo vrnil v Katalonijo, sicer bo zanj zelo težko, ker ga bodo španske oblasti ob vrnitvi nemudoma zaprle. Paradoksalno je, da so naši kolegi v izgnanstvu svobodni, lahko gredo kamor koli, samo v Španijo ne. To je zelo nelogično.
Načrtujete srečanje s španskim premierjem Sanchezom? Vajino prvo srečanje ni obrodilo sadov.
Ko se je pojavila možnost za odstavitev prejšnjega španskega premierja Maria Rajoya, ki je ukinil naše institucije, smo glasovali za Pedra Sancheza. Rekli smo, dajmo španski politiki drugo možnost, morda pa imajo v socialistični stranki več posluha za katalonske želje. Dobili smo enak odgovor kot v preteklosti: absolutni ne do pravice o samoodločbi katalonskega naroda, ne do izpustitve političnih zapornikov. Ne vidimo nikakršne spremembe v španski politiki.
Pa vendarle, Pedro Sanchez je napovedal, da bo Barcelono obiskal 21. decembra, točno na prvo obletnico volitev.
Še vedno ne vemo, ali prihaja ali ne. Rekel je, da prihaja na obisk. Do zdaj nismo prejeli nikakršnega uradnega sporočila. Če bo res prišel v času, ko štirje zaprti katalonski politiki gladovno stavkajo, bo to pomenilo svojevrstno provokacijo.
Joan Botella Corall z Avtonomne univerze v Barceloni je za TV Slovenija izjavil, da boste vendarle morali tudi katalonski politiki bolj tvegati in dati pobudo za pogajanja s španskimi politiki. Se strinjate?
Vedno smo se pripravljeni pogajati o samostojnosti Katalonije. In to s komer koli, še posebej seveda s špansko vlado. Problem je v tem, da smo mi vedno tam, a ni odziva. Želimo se pogovarjati o tem, kako bomo uveljavili naše pravice, ne pa razpravljati o tem, ali sploh imamo pravico do samoodločbe.
Kakšna je sicer vaša strategija? Podpora civilne družbe in neformalna podpora Slovenije ne bosta dovolj.
Mislim, da je tisto, kar je ključno v našem procesu, odločnost! Gre za to, ali so ljudje odločeni, da bodo svobodni, ali ne in ali smo se pripravljeni žrtvovati, da bodo dosegli, kar si želimo. Če je odgovor pozitiven, bomo to vsekakor storili.
Slovenski pisatelji so vam podarili knjigo Ivana Cankarja. Vam jo je že uspelo prelistati?
Se opravičujem, ni mi še uspelo prebrati knjige, sem pa na naslovnici zaznal zelo zanimiv citat … Cankar omenja sanje in sprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagovotimo svobodo svoji deželi.
Obiskali ste tudi Medvode. Zakaj?
Res je. Obiskal sem rojstno hišo španskega borca Franca Rozmana Staneta. Med državljansko vojno se je boril v Kataloniji in Španiji na strani republikancev, kar pomeni, da se je boril proti fašizmu. Za svobodo. Za to idejo sem mu želel izkazati spoštovanje tako v svojem imenu kot v imenu katalonskega naroda. Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da se je približno 600 slovenskih prostovoljcev v Španiji borilo proti fašizmu. Za to smo jim hvaležni.
Slovenska prevajalka Simona Škrabec, ki že četrt stoletja živi v Barceloni, je dejala, da Slovence in Katalonce povezuje trma. Se strinjate?
Bo kar držalo. Pa še nekaj skupnega sem opazil. Imamo podoben smisel za humor.
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti, je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja 18 katalonskim voditeljem ponovno zaostrujejo.56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od marca letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je spregovoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah. Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
S katalonskim predsednikom se je pogovarjal Luka Hvalc.
Predsednik Katalonije Quim Torra vidi osamosvojitveni zgled v Sloveniji, s čimer je izzval nov bes španskih oblasti. Poleg trme čuti povezave s Slovenci tudi pri smislu za humor
Predsednik katalonske vlade Quim Torra je prejšnji teden obiskal Slovenijo. In dobil neformalno politično podporo katalonskim sanjam o samostojnosti. S poudarjanjem in zgledovanjem po slovenski osamosvojitveni poti je sprožil nov bes uradne španske politike. Katalonsko-španski odnosi se pred začetkom sojenja osemnajstim katalonskim voditeljem spet zaostrujejo.
56-letni Quim Torra je nekdanji odvetnik in knjižni založnik, od maja letos pa predsednik katalonske vlade. V intervjuju za Val 202 je govoril o vizijah in strategijah za morebitno katalonsko samostojnost, političnem in ljudskem uporu, povezavah s Slovenijo. Od slovenskih pisateljev, ki so mu pripravili tudi ohrabrujoči recital, je v dar dobil knjigo Ivana Cankarja v angleščini. Takoj ga je navdušil citat o sanjah.
Obiskal je tudi dom enega izmed španskih borcev v Medvodah in se pogovarjal o gospodarskem sodelovanju s slovenskimi podjetji. Poleg trme Katalonce in Slovence po njegovem mnenju druži tudi podoben smisel za humor …
“Na naslovnici podarjene knjige sem prebral zelo zanimiv citat. Cankar omenja sanje in vprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagotovimo svobodo svoji deželi.”
Gospod Torra, kako ste zadovoljni z obiskom v Sloveniji?
Zelo sem zadovoljen z dvodnevnim obiskom v Sloveniji. Obiskal sem veliko prijateljev, sprejela sta me tudi vaša predsednik države in predsednik parlamenta. Neuradno in neformalno sem imel priložnost predstaviti, kakšno je politično stanje v Kataloniji, da imamo politične zapornike, ljudi v prisilnem izgnanstvu. Pojasnil sem, da so štirje izmed političnih zapornikov začeli gladovno stavko in da moramo imeti Katalonci pravico do samoodločbe. Resnično cenim, da ste me sprejeli.
Večkrat ste rekli, da je Španija za Katalonce kletka. Ste lahko bolj jasni, Španija je vendarle demokratična država, članica Evropske unije.
Španija je kletka, za številne izmed nas kar zapor. Devet mojih kolegov iz gibanja za neodvisnost je v zaporu, številni so v izgnanstvu. In to samo zato, ker so organizirali referendum. Samo zato. Nekdanja predsednica parlamenta je zaprta samo zato, ker je vodila razpravo o samostojnosti Katalonije. Če to ni zapor, mi povejte, kaj potem je?!
Verjamate, da bi se Carles Puidgemont lahko v naslednjih mesecih vrnil iz Belgije v Barcelono?
V stiku z njim sem tako rekoč vsak dan. Je legitimni predsednik v izgnanstvu. Zdaj je postal še predsednik novoustanovljenega Sveta za republiko. Če bomo svobodni, se bo zagotovo vrnil v Katalonijo, sicer bo zanj zelo težko, ker ga bodo španske oblasti ob vrnitvi nemudoma zaprle. Paradoksalno je, da so naši kolegi v izgnanstvu svobodni, lahko gredo kamor koli, samo v Španijo ne. To je zelo nelogično.
Načrtujete srečanje s španskim premierjem Sanchezom? Vajino prvo srečanje ni obrodilo sadov.
Ko se je pojavila možnost za odstavitev prejšnjega španskega premierja Maria Rajoya, ki je ukinil naše institucije, smo glasovali za Pedra Sancheza. Rekli smo, dajmo španski politiki drugo možnost, morda pa imajo v socialistični stranki več posluha za katalonske želje. Dobili smo enak odgovor kot v preteklosti: absolutni ne do pravice o samoodločbi katalonskega naroda, ne do izpustitve političnih zapornikov. Ne vidimo nikakršne spremembe v španski politiki.
Pa vendarle, Pedro Sanchez je napovedal, da bo Barcelono obiskal 21. decembra, točno na prvo obletnico volitev.
Še vedno ne vemo, ali prihaja ali ne. Rekel je, da prihaja na obisk. Do zdaj nismo prejeli nikakršnega uradnega sporočila. Če bo res prišel v času, ko štirje zaprti katalonski politiki gladovno stavkajo, bo to pomenilo svojevrstno provokacijo.
Joan Botella Corall z Avtonomne univerze v Barceloni je za TV Slovenija izjavil, da boste vendarle morali tudi katalonski politiki bolj tvegati in dati pobudo za pogajanja s španskimi politiki. Se strinjate?
Vedno smo se pripravljeni pogajati o samostojnosti Katalonije. In to s komer koli, še posebej seveda s špansko vlado. Problem je v tem, da smo mi vedno tam, a ni odziva. Želimo se pogovarjati o tem, kako bomo uveljavili naše pravice, ne pa razpravljati o tem, ali sploh imamo pravico do samoodločbe.
Kakšna je sicer vaša strategija? Podpora civilne družbe in neformalna podpora Slovenije ne bosta dovolj.
Mislim, da je tisto, kar je ključno v našem procesu, odločnost! Gre za to, ali so ljudje odločeni, da bodo svobodni, ali ne in ali smo se pripravljeni žrtvovati, da bodo dosegli, kar si želimo. Če je odgovor pozitiven, bomo to vsekakor storili.
Slovenski pisatelji so vam podarili knjigo Ivana Cankarja. Vam jo je že uspelo prelistati?
Se opravičujem, ni mi še uspelo prebrati knjige, sem pa na naslovnici zaznal zelo zanimiv citat … Cankar omenja sanje in sprašuje, o čem sanjamo? Jaz sanjam o svobodi. Sanjam, da zagovotimo svobodo svoji deželi.
Obiskali ste tudi Medvode. Zakaj?
Res je. Obiskal sem rojstno hišo španskega borca Franca Rozmana Staneta. Med državljansko vojno se je boril v Kataloniji in Španiji na strani republikancev, kar pomeni, da se je boril proti fašizmu. Za svobodo. Za to idejo sem mu želel izkazati spoštovanje tako v svojem imenu kot v imenu katalonskega naroda. Zelo sem bil presenečen, ko sem izvedel, da se je približno 600 slovenskih prostovoljcev v Španiji borilo proti fašizmu. Za to smo jim hvaležni.
Slovenska prevajalka Simona Škrabec, ki že četrt stoletja živi v Barceloni, je dejala, da Slovence in Katalonce povezuje trma. Se strinjate?
Bo kar držalo. Pa še nekaj skupnega sem opazil. Imamo podoben smisel za humor.
Novinarji RTV-ja danes stavkamo. Stavkamo, ker so razmere nevzdržne, ugled našega medija pa zaradi škodljivih potez vodstva pada. Ne stavkamo proti javnosti ne proti vladi. Stavkamo proti vodstvu RTV-ja. V studiu Vala 202 se je zato oglasila Helena Milinković, predsednica stavkovnega odbora in pojasnila, kaj so zahteve stavkovnega odbora in kako potekajo pogajanja z vodstvom. Zahteve stavkovnega odbora so jasne: 1. Zahtevamo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo. 2. Zahtevamo spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov. 3. Zahtevamo umik škodljivih sklepov Programskega sveta. 4. Zahtevamo dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTV. 5. Zahtevamo socialni dialog. 6. Zahtevamo plačano stavko. 7. Če ne bo sklenjen sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev do 30. 5. 2022, zahtevamo odstop generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice Informativnega programa Televizije Slovenija Jadranke Rebernik in v. d. urednika uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča ter odstop predsednika Programskega sveta RTV Slovenija Petra Gregorčiča.
Že od leta 1983 Študentski svet stanovalcev javnega zavoda Študentski dom Ljubljana ohranja tradicijo kulturnih, športnih in glasbenih doživetij, ki so združena pod imenom Majske igre. Letos je potreba študentov po druženju še toliko večja. So lahko mladim Majske igre tudi obliž na pretekle rane? Trije tedni, ko odmislijo realnost? Kakšne težave in problemi jih obkrožajo? Protagonisti zgodbe so študentke in študenti iz Rožne doline ter prebivalka Akademskega kolegija, ki mu spet grozi zaprtje.
Danes je peti svetovni dan čebel, dan, namenjen krepitvi zavedanja o pomenu, ki ga imajo čebele in vsi drugi opraševalci za kmetijstvo in biotsko pestrost. Letos je v ospredju tema Mladi in čebelarstvo. Čebele so odličen kazalec stanja okolja, poudarja Nika Pengal mednarodno priznana čebelarka in apiterapevtka. Če bodo izginile čebele in drugi opraševalci, bo izginilo tudi človeštvo. Nika Pengal je o delu s čebelami, o apiterapiji kot vedi, o tem, kako ob pomoči čebeljih pridelkov, čebeljih panjev in pikov okrepiti in ohranjati zdravje, predavala tudi na apiterapevtski konferenci v Ameriki. Sama ustvarja v okviru blagovne znamke Gospodična Medična in prav danes je izšla knjiga Skrivnosti Gospodične Medične, Uporaba čebeljih pridelkov v zgodbi iz vsakdanjega življenja. Napisala jo je skupaj s partnerjem Anžetom Gallusom Petelinom, ki je slikar in je v knjigi poskrbel za zgodbo, ona pa za strokovni del. Priročnik, ki so mu dodane ilustracije Vide Igličar, je namenjen tako tako mladim kot starejšim bralcem, ki jih zanima svet čebel, z njim pa želi približati apiterapijo tudi mlajšim
"Živimo v izjemno kaotičnem obdobju." Tako pravi indijski klasični glasbenik Rohan Dasgupta, ki pravi, da so bili med covidom glasbeniki v Indiji povsem prepuščeni sami sebi. Še hujši šok od tega, da je naenkrat ostal brez finančnih prihodkov, mu je predstavljal šok zaradi spremembe načina življenja. Zato je ob poučevanju po cele dneve vadil na sitar in vlagal svojo energijo v glasbo in introspekcijo, za kar se mu je nenadoma odprl prostor.
"Vprašanje razrednega boja je v ospredju, dokler dejansko potrebuje in uporablja množično človeško delovno silo. Ko ta, tako zaradi tehnološkega kot finančnega razvoja, postaja vse bolj irelevantna, razredni boj dejansko začne odmirati," opisuje avtor knjige Tujost Kapitala dr. Primož Krašovec. Po mnenju sociologa kulture nadzor v 21. stoletju ne poteka v smislu Velikega brata ali panoptikuma, ampak avtomatizirano. "Za današnji nadzor smo pomembni kot raztelešeni tokovi podatkov, ne kot osebe. To je velika razlika med nadzorom 20. in 21. stoletja."
Po dveh pandemičnih letih se zdi, da se je v francosko mesto končno vrnilo festivalsko vzdušje. Na Azurni obali v Cannesu bo namreč nocoj otvoritev 75. filmskega festivala. Več o vzdušju pred uradnim odprtjem pa Nina Zagoričnik.
Piknik ob svetovnem dnevu pravične trgovine je druženje v zero-waste antipotrošniškem duhu ob izmenjevanju znanja in izkušenj, mnenj, uporabnih znanj in odpiranju novih pogledov na svet. Organizatorji druženja želijo soustvariti prostor povezovanja, izmenjav, ustvarjanja, kreativnosti, prihodnosti. Poudarjajo prihodnosti z manj izkoriščanja, manj potrošnje, manj betona, manj odpadkov in z več trajnosti, več solidarnosti, več pravičnosti, več skupnosti, več sodelovanja, več blaginje, več narave.
Celotna evropska, pa tudi svetovna pop scena, ta teden diha skupaj z Evrovizijo. V Torinu namreč poteka 66. edicija tega največjega festivala pop glasbe, ki bo danes doživel vrh z razglasitvijo zmagovalca. Evrovizija je ogromen festival, nanj se pripravljajo skozi vse leto, in medtem ko so žarometi ta teden usmerjeni samo proti nastopajočim, mnogokrat pozabimo na tiste, ki iz zakulisja poganjajo ves ta stroj. Eni od ključnih tako imenovanih pomočnikov na festivalu so tudi prostovoljci, v Torinu jih je letos več kot 600, med njimi tudi Slovenka Tamara, ki se ji je uresničila želja, da ves festival spremlja od blizu. Zelo blizu.
V Vipavski dolini je, kot pravijo, zdaj najokusnejši mesec v letu. 5. in 6. junija ga bodo na dvorcu Zemono končali s festivalom Okusi Vipavske. Ob kulinaričnih in vinskih doživetjih, ki pobožajo želodec, pa dolina ponuja tudi bolj adrenalinska doživetja. S svojo geografijo, Nanosom in Trnovskim gozdom ter tako rekoč celoletnimi ugodnimi vremenskimi razmerami je priljubljena tako med kolesarji kot med pohodniki, ob tem pa tudi pravi raj za jadralne padalce. In polet v tandemu s piloti iz kluba Polet Nova Gorica je bil del študijske ture, ki jo je organiziral Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina. Še preden smo na dolino pogledali z nogami v zraku, pa smo nanjo pogledali tudi skozi naravno okno Skozno, ki leži tik nad vzletiščem Lijak, na prepadnem robu Trnovskega gozda.
Številni se najbrž spomnite, kako smo aprila 2019 dobili prvo fotografijo črne luknje sploh, nekakšno podobo črnega kroga z ognjenim obročem, ki je tedaj osupnila znanstvenike in laike. Fotografija, pod katero se je podpisala več kot 200-članska znanstvena skupina Event Horizon Telescope, je veljala za najnatančnejšo fotografijo, kar jih je kdaj naredilo človeštvo. Tri leta pozneje je skupina preciznost še izpopolnila in radijske teleskope usmerila proti središču naše galaksije, kjer kraljuje črna luknja Strelec A. V pogovoru z astrofizikom in profesorjem na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomažem Zwittrom pa več tudi o popolnem Luninem mrku, ki ga bomo lahko gledali na rano ponedeljkovo jutro.
Pri zbiranju gradiva za prihajajočo razstavo Znameniti Slovenci, ki bo v Narodnem muzeju na ogled od oktobra, so spet odkrili uniforme cesarja Franca Jožefa I. Več o tem, kakšne uniforme si je rad oblačil habsurški cesar, pa v prispevku.
Pogovor z vodjo medicinskega dela intervencije v Kočevju Primožom Velikonjo.
"Aktivirane so vse enote. Požar je omejen, imamo ga pod nadzorom. Še vedno pa sta pogrešani dve osebi. Škode za okolje ni, zaradi dima svetujemo vsem, da ostanejo v zaprtih prostorih." Leon Behin, poveljnik Gasilske zveze Kočevje
Letošnji izbor za pesem Evrovizije poteka v Italiji, za prizorišče, kjer se zvrsti evropska pop smetana, so tako izbrali Torino. Glavno mesto dežele Piemont, zelo znane po čokoladnih bombonih gianduiotto, zgodovinskih kavarnah in kraljevih palačah, je sicer številnim še vedno neznanka. Še pred kakšnimi dvajsetimi leti je Torino veljal za industrijsko mesto, zdaj pa se trudijo zamenjati oznako in Torino preobraziti v turistični biser, ki ga posamezniki obiščejo z namenom, ne pa se samo ustavijo na poti do končne destinacije.
O slabih razmerah na Centru za socialno delo Ljubljana se je v zadnjih treh letih pogosto govorilo, med ostrimi kritiki dosedanje direktorice Anje Osojnik je bil tudi Ivan Janko Cafuta, strokovni delavec za socialno delo na CSD Ljubljana, predstavnik zaposlenih v svetu zavoda in tudi predsednik tega organa. V skladu z navodili o imenovanju in odpoklicu, ki jih je določila direktorica centra, so ga novembra lani odpoklicali kot člana sveta CSD. Višje sodišče je odpoklic razveljavilo, saj direktorica ni imela pristojnosti za pisanje teh navodil. O tem smo podrobneje že poročali, zdaj pa se sprašujemo, ali bo razrešitev rešitev vseh teh težav?
Turizem okreva, to so pokazali že velikonočni in prvomajski prazniki, ko so bile kapacitete predvsem na Obali in v zdraviliščih skoraj popolnoma zasedene. Z vse višjimi temperaturami pa se začenja tudi sezona kampiranja. V zadnjih letih se vse več ljudi odloča za bivanje v kampih, pa ne le v šotorih. Velika uspešnica koronskega obdobja so mobilne hišice in avtodomi. Kamping turizem jo je po mnenju strokovnjakov v zadnjih dveh letih zelo dobro odnesel, saj je sezona omejena na toplejši del leta, ki je tudi v zdravstvenem pogledu varnejši. Katja Arhar je o kampingturizmu in obetih za prihajajočo sezono poklepetala z urednikom spletnega portala Avtokampi.si Klemnom Hrenom.
Pohod Pot ob žici je ena največjih športno-rekreativnih prireditev pri nas. 64. Pohod - Pot ob žici 2022 sta spremljala tudi Luka Skarlovnik in Jure Jeromen.
Gospa Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700-letnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. 26. aprila je svojo pot začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo. No, v teh dneh je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer jo je ujela Andreja Čokl.
Portorož bo junija že drugič prizorišče letnega srečanja evropskega kluba voznikov motociklov Harley Davidson. Med 9. in 12. junijem naj bi na našo obalo z vseh koncev Evrope, a tudi iz ZDA in od drugod, pripotovalo okrog 30.000 "riderjev" ali jahačev, kot si vozniki sami pravijo, in ljubiteljev teh legendarnih jeklenih konjičkov. Vrhunec srečanja bo zagotovo parada 2 500 motociklov po Slovenski Istri. Na izlete do bližnjih krajev bodo motoriste vse dni vodili njihovi slovenski kolegi iz kluba Lipa. Med njimi bo tudi 'rajderka' Tanja Valič. Več pa v zapisu, ki ga je pripravila Lea Širok.
17. september 2017 je zapisan v slovensko športno zgodovino. Ne le zaradi največjega uspeha v ekipnih športih, predvsem zaradi pravljice, ki jo je spisala slovenska košarkarska reprezentanca. Ta je poskrbela, da se tudi po skoraj petih letih še vedno vzneseno govori o neverjetno povezanosti, čustvih in ekipi, ki združuje. Prav to je bil povod za slovenske filmske ustvarjalce, da ne le spomnijo na pomembne trenutke iz Carigrada, temveč slovenski javnosti na povsem nov in drugačen način predstavijo ekipo, ki je te trenutke spisala. Dokumentarni film 2017 bo širši javnosti predstavljen na premieri 3. junija v areni Stožice, z ustvarjalci in nekaterimi akterji iz filma pa se je na novinarski predstavitvi pogovarjala Nina Smole.
Neveljaven email naslov